Kolumna – Pogumno in srčno v jesen

Pogumno in srčno v jesen

Poletje se počasi, a nezadržno bliža koncu. Velika večina nas je nazaj z dopustov in ulice se počasi ponovno polnijo z nasmejanimi ljudmi, prijatelji, znanci. Na vsake toliko korakov je priložnost za mimobežen in sproščen klepet o tem, kje in kako smo počitniške dni preživeli to poletje, kako luštno nam je bilo in kaj nas v prihajajočih mesecih še čaka. Glede na to, da nam v teh časih dneve v precejšnji meri umerjajo razmere povezane s korono, je kratkoročno prihodnost in aktivnosti najbrž težje načrtovati, kot je bilo to sicer mogoče pred njo. V veliki meri tudi zaradi tega, ker na precej zunanjega dogajanja dejansko mi, vsakdanji ljudje, nimamo nekega bistvenega vpliva. Četudi nas to jezi, pa imamo vseeno v svojih rokah še vedno tisto najpomembnejše – škarje in platno, da svoje življenje ukrojimo po svoji meri.

Ker je za nami res že dolgo obdobje sprememb in drugačnega življenja, se je najbrž kar nekaj nas sredi tega kaosa srečalo z mnogo notranjimi vprašanji in boji. Na nekatera smo odgovore našli, na druga spet ne, tretja smo ignorirali. Nekaj bojev zagotovo dobili, kakega izgubili in v nekatere se sploh še nismo spustili. Kakorkoli pa, je dejstvo, da je za veliko ljudi to obdobje prineslo veliko eksistencialnih izzivov, ki so povezani tudi s tem, kje, kako in zakaj delajo. In veliko je teh, ki so ugotovili, da jih to, kar počnejo oziroma, da jih, kjer to počnejo, dela nesrečne. Po raziskavah sodeč tako namerava kar nekje okoli 40% zaposlenih v najkrajšem možnem času zapustiti svoje trenutno delovno mesto, pojav pa je v svetu poznan pod pojmom Great Resignantion (velika odpoved). Če ste tudi sami med njimi, vedite, da z vami ni nič narobe. Namreč, kadar govorimo in razmišljamo o lastni delovni sreči, se neizogibno srečamo tudi z vprašanjem, ali je to, kar počnemo tisto, kar nas osrečuje in ali smo v nekem delovnem okolju srečni, se v njem počutimo dobro, videno, slišano, cenjeno. Pogosto ob tem ugotavljamo tudi, kaj sploh je tisto, kar nas dela srečne, kaj je naše poslanstvo, smisel našega dela in življenja nasploh.

 

*Vir fotografije: https://pixabay.com/photos/steps-feet-stairs-up-going-up-388914/

Vzrokov za takšne in drugačne dileme je vsekakor dovolj za zvrhan koš, zelo pogosto pa se med njimi znajde tudi ta, da se na svoji karierni poti ljudje iz različnih razlogov žal pogosto ne odločijo za njim najbližjo izbiro in izberejo bolj »po pameti« in ne »po srcu«. Seveda s tem ni nič narobe, če nam je lastna pamet blizu in če znamo imeti radi tisto, kar počnemo, kadar ne delamo, kar prav zares strastno ljubimo. Če ste si kdaj skrivaj pogrizli kak noht, ker vaš prijatelj že od vrtca naprej točno ve, kaj si želi postati, in je to seveda tudi postal, in se zdi, da živi svoje sanje? Lahko si nehate gristi nohte in prenehate s sekiranjem samega sebe. Vaš prijatelj je namreč izjema, ki potrjuje pravilo – v resnici kar okoli 75% ljudi v času prvega kariernega izbora ne ve, kaj, kje in na kakšen način bi radi to v življenju počeli. Prav tako večina ljudi po svoji karakterni tipologiji sodi med tiste, ki jih v življenju veseli, osrečuje in zanima pestra paleta stvari skozi različna življenjska obdobja. Četudi pa ste svojo karierno pot izbrali v skladu s tem, za kar čutite, da vas kliče, pa se vam lahko zgodi, da svoj poklic opravljate nekje, kjer delovno okolje ni najbolj do ljudi prijazno, prej zaznamovano s slabimi medsebojnimi odnosi in veliko ne-srečnostjo. Prav in pogumno je to spremeniti.

Torej, če sodite med tiste, ki so iz takšnih in drugačnih razlogov s svojim delovnim življenjem res nezadovoljni, si dajte nastaviti budilko, skuhajte si kavo in morda že danes zjutraj naredite prve korake, ki vas lahko nežno »potisnejo« na pot do ustvarjanja večje delovne sreče. Zagotovo bo prihajajoča jesen tako bolj prijetna. Za popotnico pa si prosim zapomnite, da je sreča vaša temeljna pravica, da ne obstajajo pravilni ali napačni odgovori, samo vam lastni ali ne in da prav zares nikoli niste pre-pozni, pre-stari, pre-mladi, pre-vitki, pre-nizki ali pre-karkoli, da ne bi mogli spremenili sebe in sveta okoli vas na bolje.

Avtorica prispevka: Maja Lončar, ambasadorka delovne sreče, Paleta znanj

*******************************************************************************

Petra Božič Blagajac in Maja Lončar sva svetovalki za soustvarjanje pozitivnih organizacijskih kultur in prvi mednarodno certificirani managerki delovne sreče v Sloveniji. Programe nadgradnje organizacijskih kultur in izobraževanja izvajava na osnovi najinih več kot 20-letnih izkušenj s področja komuniciranja, upravljanja rasti in razvoja ljudi ter organizacij. Sva članici globalne mreže za delovno srečo Woohoo Unlimited in ustanoviteljici slovenske Akademije za managerje delovne sreče. Sva tudi so-ustvarjalki in govorki na Global Online Happiness at Work Summit, gostujoči predavateljici na DOBA Fakulteti, Fakulteti za komercialne in poslovne vede, na Culture Management Academy v Beogradu in poljski ter angleški Akademiji za managerje delovne sreče. Prav tako sva avtorici številnih strokovnih člankov.

V Paleti znanj verjamemo, da lahko samo podjetja, ki so usmerjena na človeka, trajnostno uspevajo, se razvijajo in rastejo ter da so posledično bolj produktivna in uspešnejša. Naše poslanstvo je, da dvigujemo zavedanje o pomenu in koristih delovne sreče ter soustvarjamo srečne in pozitivne organizacijske kulture. To dosegamo s tem, da usmerjeno in strateško podpiramo zaposlovalce in zaposlene pri ustvarjanju srečnih in spodbudnih delovnih okolij; s povezovanjem raznolikega znanja s področij managementa, upravljanja človeškega kapitala, komuniciranja, mentoriranja in izobraževanja na delavnicah, predavanjih in v celostnih programih nadgradnje organizacijske kulture.

Več o nas lahko izveste na naši spletni strani, na Facebook strani, LinkedIn ter Instagram profilu.

Kontakt:

e-naslov: [email protected]