Ko gredo nekateri v Jajce in Bihać, se drugi spominjajo mučeniške smrti Danijela Halasa

Ena od slovenskih turističnih agencij za ta konec tedna ponuja dvodnevni avtobusni izlet po poteh Avnoja. Za dobrih 100 evrov jih bo popeljala v Jajce, pa do »Titove pečine« v Drvarju in v Bihač. Dvomim, da jih bo v muzeju Avnoja dočakal dokument s citatom komunističnega funkcionarja Moše Pijadeja, izrečenega na 1. kongresu Avnoja v Bihaću novembra 1942: «Ustvariti je treba toliko brezdomcev, da bodo ti pomenili večino v državi. Zato moramo požigati, napadati Nemce in se takoj umakniti, ker bodo Nemci iz maščevanja požigali vasi. In ko bodo kmetje ostali brez strehe nad glavo, bodo sami prišli v naše vrste, ker jim bomo zagotovili ropanje……..ker delavec, ki dobiva plačo, da ima za kruh, za nas ni zanimiv. Narediti jih moramo za brezdomce, za proletarce. Le nesrečniki postanejo komunisti, zato moramo nesrečo ustvariti mi, ker smo smrtni sovražniki vsakega blagostanja in mira!« Tega citata malikovalci nekdanje komunistične države in diktatorja Broza, prav gotovo ne bodo prebrali, ker kaj takega tudi videti in slišati nočejo.

Enako nočejo videti in slišati deklaracije CK KP Slovenije, ki jo je 16. novembra 1941 podpisal slovenski komunistični funkcionar Boris Kidrič. Zanj so bile likvidacije drugače mislečih nekaj povsem normalnega pri udejanjanju načrta slovenskih komunistov za prevzem oblasti. V to skupino so seveda sodili tudi duhovniki. V 8. točki deklaracije CK KP Slovenije je zapisal, da je treba likvidirati vse duhovnike, ki so se izjavili proti delavstvu, torej proti komunističnemu nasilju. Vse to se seveda mora opraviti v najstrožji tajnosti. In to so  komunistični likvidatorji VOS-a, KNOJ-a in tudi Udbe pri svojih krvavih in gnusnih rabotah dosledno izvrševali.

V trenutkih, ko se bodo po Bihaću in Jajcu sprehajali jugonostalgični turisti, bo na Hotizi ob reki Muri križev pot za družine, ki ga v spomin na božjega služabnika Danijela Halasa v postnem času darujejo župnije soboške škofije.  Na današnji dan, ko mineva natanko 73 let od mučeniške smrti božjega služabnika Danijela Halasa, pa so v lendavski župnijski cerkvi pripravili molitev križevega pota in sveto mašo. Kdo je bil Danijel Halas in kakšno mučeniško smrt so mu namenili komunistični klavci iz njegove Velike Polane?

Kdo je bil torej Danijel Halas in kakšno mučeniško smrt so mu namenili njegovi rablji?

Danijel Halas je bil rojen 24. junija 1908 v Črensovcih. Po gimnaziji v Murski Soboti in Ljubljani je leta 1929 stopil v mariborsko bogoslovje in bil 9. junija 1933 v mariborski stolnici posvečen v duhovnika. Pol leta je kaplanoval v Ljutomeru, zatem pa pet let v Lendavi. Prvega  januarja 1939 je postal prvi župnik v novoustanovljeni župniji Velika Polana. Jeseni 1941 so ga z obtožbo, da je sodeloval s slovenskimi komunisti, madžarski fašisti zaprli skupaj še z dvema duhovnikoma, Ivanom Camplinom in Mihaelom Jeričem. “Če bi bil duhovnik ovaduh, le kdo bi si potem še upal k njemu po nasvet ali celo k osebni zakramentalni spovedi,”  je Danijel Halas zapisal v pismu sombotelskemu škofu po tem, ko so ga madžarski fašisti po devetih mesecih spustili in budipeštanskih zaporov. Njegov greh je bil, da  komunistov in svojih faranov ni hotel izdajati okupatorskim oblastem.

 Po vrnitvi v svojo velikopolansko župnijo je nadaljeval  z duhovniškim delom, ljudem pa služil  tudi na druge načine. Ker je bil v vojni skusil dva ognja, fašizem in komunizem, je v pridigah pa tudi v glasilih Novine,  Marijin list in  Kalendar Srca Jezusovoga; vernike opozarjal na nevarnost komunizma in naj se ne včlanjujejo v Društvo kmečkih fantov in deklet, ki ga je vodila tamkajšnja komunistična celica na čelu z pisateljem Miškom Kranjcem. S tem si je podpisal smrtno obsodbo, kajti februarja 1945 je na pobudo komunističnega aktivista Martina Žalika padla odločitev o njegov likvidaciji.

Bil je petek, 16. Marca 1945, ko se je v večernih urah iz Lendave, kjer je spovedoval šolske sestre,  s kolesom podal proti domači  župniji. Mimogrede se je ustavil še na Hotizi pri tamkajšnjem župniku Matiji Balažicu. Ta ga je rotil,  naj prespi pri njih, a ga  Halas ni poslušal in se odpeljal proti Veliki Polani. Njegovo iznakaženo truplo so čez tri dni našli v reki Muri.

Njegova mučeniška smrt pa ni ostala brez prič. Morilce v vojaških uniformah je pri okrutni raboti  skrit v grmovju opazoval  kmet Ivan Jorkis. Ko so ga gnali na morišče,  so med pretepanjem  vrtali vanj, Zakaj noče sodelovati z njimi. “Obljubil sem zvestobo Bogu in nikomur drugemu,”je odvrnil.  Hudo pretepenega so na bregu Mure pokončali s štirimi streli iz neposredne bližine; dva sta ga zadela pod oči, dva nad njimi. Zadnji del glave mu je odtrgalo. Vrgli so ga v reko, za njim pa še kolo. Marijino svetinjico, ki jo je imel na vratu, so zatolkli v meso na prsih. Skrivnost mučeniške smrti Danijela Halasa  je bila razkrita leta 1985, ko  je  argentinsko emigrantsko glasilo Tabor objavilo  pričevanje kmeta Ivana Jorkisa. Morilce je poznal, bili so domači aktivisti OF, brata Cvetko, brata Tompa, Nace Horvat, Nace Špilak in Jože Tompa, ki pa naj ne bi bil v sorodu z omenjenima bratoma. Slednji naj bi na smrtni postelji duhovniku priznal, da je on ustrelil Danijela Halasa.

Nepojasnjeno je ostalo vprašanje,  kdo je bil naročnik njegove usmrtitve. Partizanska aktivistka in sodelavka Udbe Ela Urlih Atena je izjavila, da  so »partizani svoje likvidacije skrivali«! Je bil za Danijela Halasa, ki je bil menda naklonjen partizanskemu gibanju, usoden njegov sokrajan pisatelj Miško Kranjec, ki ni skrival svojega sovražnega odnosa do  cerkve in katoliških duhovnikov.   Ga je partijskim organom ovadil kot enega glavnih prekmurskih belogardistov,   Martin Žalig pa predlagal  likvidacijo. Prekmurski teolog  dr. Vinko Škafar, škofijski  postulator postopka za beatifikacijo božjega služabnika Danijela Halasa, je v Družini 26. avgusta 2004 zapisal, »da se naj zve, kako je Miško Kranjec preko vosovca in obveščevalca Daneta Šumenjaka Mirana  Pokrajinskemu komiteju KPS ovadil sokrajana in župnika Halasa kot  belogardista«.  Kranjčeve ovadbe duhovnikov Halasa,  Jeriča  in Camplina izpričujejo njegovo »domačo vaško maščevalnost«, same likvidacije pa so bile izvršene v duhu Kidričeveve deklaracije CK KPS, da je treba postreliti vse duhovnike!«  

Beatifikacija božjega služabnika Danijela Halasa

Proces ugotavljanja mučeništva  božjega služabnika Danijela Halasa se je uradno pričel 29. maja 2002 s prisego članov škofijske komisije pred mariborskim škofom ordinarijem dr. Francem Krambergerjem. Februarja 2014 je bil sklenjen škofijski postopek, dokumentacija pa posredovana Kongregaciji za zadeve svetnikov v Vatikanu. 

Ob zadnjem obisku slovenskih škofovo v Vatikanu se zdi, da je proces njegove beatifikacije pred sklepnim dejanjem. Sveti sedež naj bi že prižgal »zeleno luč,« kar naj bi soboškemu škofu dr. Petru Štumpfu zagotovil kardinal Amato, zadolžen za kongregacijo za zadeve svetnikov. »Preostaja nam, da z molitvijo pričakamo dan, ko se bo to zgodilo,« nam je dejal soboški škof dr. Peter Štumpf. Morda se bo to zgodilo že v letu 2019, ko bodo Prekmurci počastili 100 let priključitve k matičnemu narodu.

Boris Cipot