Klemen Šavli: Čas je, da kmet znova postane časti vreden poklic

 

Za Klemna Šavlija iz Čiginja pri Tolminu ne moremo reči, da je kmet v klasičnem pomenu besede. Še pred leti so se na kmetiji ukvarjali z vzrejo krav molznic, torej proizvodnjo mleka, danes pa so usmerjeni v gozdarsko dejavnost, prodajo krme, del prihodka pa pri Šavlijevih ustvarijo tudi s strojnimi storitvami drugim kmetom. Sam sicer priznava, da so v tem delu Posočja razmere na področju pridelave mleka dokaj dobre v primerjavi z drugimi območji. »Zasluge grdo Mlekarni Planika Kobarid, ki ima daleč naokoli najvišjo odkupno ceno. Je pa tudi res, da so stroški pridelave na našem območju kar visoki.« Najemnine za kmetijske površine naj bi bile vrtoglavo visoke, velik strošek v poljedelstvu seveda pomenijo oddaljene parcele, njihova razdrobljenost…Ko je po starših prevzel kmetijo, se je Klemen Šavli še intenzivneje usmeril v mlečno proizvodnjo, ko pa se odločil, da postavi nov hlev, ga je vse skupaj minilo. »Toliko birokracije, da se Bog usmili,  in čeprav so danes taki časi, da je biti pametno zapufan, sam nisem bil ljubitelj kreditov, zato sem se preusmeril iz tega v gozdarsko dejavnost.« Če bi bil Magna na primer,  dodaja Šavli,  verjetno ne bi naletel na toliko birokratskih preprek, papirji bi bili hitro narejeni in danes bi bila kmetija še vedno usmerjena v mlečno proizvodnjo.

Gozd, strojne storitve drugim kmetom, prodaja krme, so dejavnosti, ki Šavlijevi kmetiji danes prinašajo dohodek, Klemen pa v šali dodaja, da se za hobi še ukvarja s politiko.  Nabralo se mu je kar nekaj funkcij; tako je  član Izvršilnega odbora SLS,  član Upravnega odbora Občinskega odbora SLS Tolmin, član Izvršilnega odbora Slovenske kmečke zveze pri SLS, član Sveta Kmetijsko-gozdarske zveze Slovenije in predsednik Odbora izpostave Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Tolmin. Poleg tega je bil dva mandata predsednik, zdaj pa je član Upravnega odbora Društva živinorejcev Tolminske, bil je tudi član Upravnega odbora Strojnega krožka Zgornje Posočje in je zdaj njegov predsednik. Na račun KGZS ima kar precej pikrih pripomb. »Občutek imam, da je KGZS  talec uslužbencev, ker se bojijo, da jim kmetijski minister Dejan Židan ne bo dal denarja za plače. Strah se mi zdi povsem neutemeljen, kajti do organizacije kot je KGZS,  ki ima 100 tisoč članov, bi  morala država čutiti spoštovanje, pa tudi strah. Poglejte, Štrukelj samo kihne in že se trese cela država!«

A zaradi tega, ker ima dobre sorodstvene in politične zveze?! »Gotovo je nekaj na tem! Sem v šali dejal, da bi Štruklja vzeli za predsednika sindikata kmetov.« Klemna Šavlija spomnim na čas, ko so bili kmetje še sposobno sesti za volan traktorja, pa hajd na Gregorčičevo iskat kmečke pravice.  Tega žal danes ni več. »Veste, kako je. Zaradi vseh subvencij, ki so jih kmetje deležni z Židanovega resorja, se kaj hitro zgodi kaka revizija. In ker kmetje nismo uradniki, vsak ima kakšno napako, pa četudi je ni, ti inšpekcije v najbolj ključnih trenutkih ukradejo par dni, na koncu pa še ostaneš brez subvencije ali jo moraš celo vrniti. Ljudje več nimajo poguma. Ko je bil predsednik Sindikata kmetov Roman Žveglič, so še kmetje protestno zaprli ceste, blokirali Ljubljanske mlekarne, zdaj kmetov za kaj takega ne boš pridobil!« Velik del odgovornosti gre prav na račun Sindikata kmetov, meni Klemen Šavli. Po njegovem mnenju celotna država živi v nekem strahu, nesproščeno… »določeni ljudje, ki so kandidirali pri nas, so se umaknili, ker so se bali maščevanja velikega kmetijskega ministra!« Že res, da tisti, ki dela, lahko tudi greši, vendar je za Klemna Šavlija nesprejemljivo, da je v naši državi največji kriminalec tisti, ki dela, ne nadzirajo pa se resnični lopovi. »Določenim odpisujemo 16 milijonov dolga in tako naprej, to pa nekaj ni v redu.« Naloga inšpektorjev bi bilo prvenstveno opozarjanje na napake, ne pa le zgolj sankcioniranje.

Kaj meni o napovedih Dejana Židana, ki je na shodu svoje SD napovedal, da so naslednji dan po volitvah sposobno s polno paro prevzeti vajeti vodenja države. A ni imel teh vajeti, kar se kmetijskega resorja tiče, 8 let že doslej v rokah? Klemen Šavli je prepričan, da so vsi slovenski kmetje narodno zavedni. Politika Židanove SD pa je uperjena proti slovenskim nacionalnim interesom. »Če bi prišli ta stari komunisti, bi tem Židanovim sprašili riti, kaj počno. Poglejte, kaj dela Tanja Fajon, zagovarja »uvoz« teh migrantov, kaj so naredili za frizerja Ahmada, z njim se je ukvarjala celotna vlada. Ko bi se toliko ukvarjali z vsako slovensko družino, s poštenimi slovenskimi državljani, ko jim na primer zgori hiša, kot se z nekim sirijskim firizerjem, ki je zapustil družino, otroke in pobegnil v Slovenijo!?«

Klemen Šavli ne skopari s kritičnimi besedami  o razmerah v slovenskem kmetijstvu, o politiki odhajajočega kmetijskega ministra Dejana Židana? Po njegovem je bil program razvoja podeželja napisan na kožo velikih kmetijskih sistemov, vzeli pa hribovskim kmetijam na območju z omejenimi možnostmi kmetovanja, pri čemer navede kmetije na območju Cerkljanskega in Idrijskega. Spomni na nekatere povsem neživljenjske ukrepe, razvoz gnojevke na primer:« pojdite v hribe, kako se lahko tam gnojevka neposredno aplicira v tla? Nemogoče! IN ti ljudje, ki kmetujejo v izredno težkih pogojih, se jim z birokracijo vse skupaj še bolj oteži.« Po toliko neživljenjskih ukrepih, ljubljanski birokrati pač nimajo pojma o pogojih kmetovanja na hribovskih območjih, se bodo spomnili direktive, po kateri je obvezna neposredna aplikacija gnojevke v tla!

Prav po različnih pogojih pridelave je Slovenija nek specifikum, zato bi morala po mnenju Klemna Šavlija kmetijska politika prisluhniti tem različnostim. Dvomi, da bi kak kmet z ravninskih predelov dolgo zdržal pri pogojih kmetovanja, ki jih nudi Baška grapa, Cerkljansko ali Idrijsko. »Mislim, da bi kar hitro vrnil vse subvencije in rekel, da se tega ne gre več.« Odgovornost vsekakor nosi kmetijsko ministrstvo z Dejanom Židanom na čelu. Tudi pri vprašanju kmetijskih površin in gozdov, ki so v upravljanju državnega sklada. » Sklad je bil ustanovljen, da se zemljo preda v obdelavo družinskim kmetijam, ne pa velikim sistemom.  Enako velja za  državno podjetje za upravljanje z gozdovi. Nič se ni rešilo, le za enormne milijone se nakupuje gozdarska mehanizacija, dozdajšnji koncesionarji pa propadajo. Sam bi vse gozdne površine v lasti državnega sklada ponujal na licitaciji. Na področju Koroške in še kje  bi po pametni ceni  dajal v najem kmetom po 100 hektarjev, pa naj gospodarijo z njimi. Zdaj pa imamo državno gozdarsko firmo0, v kateri je dobilo dobro plačane službe par partijskih funkcionarjev, ker niso za drugam!«

Če bi bil Klemen Šavli minister za kmetijstvo, kaj bi storil z gozdovi? Najprej bi ukinil inšpekcijski nadzor delavcev Fursa, ki v precep vzamejo slehernika, četudi z gozda domov pripelje tri hlode. »Vzamejo te v precep huje, kot da bi vozil mamila!« Ukinil bi prevoznice, ki so povezane z ogromno birokracije. »sem že povedal, da jih iz principa ne bom pisal, pa naj me zaprejo!« Po njegovem kmet ne bo goljufal kakor državna podjetja, ki pod krinko čistilne sečnje podrejo najboljši les in ga z dobičkom prodajo. »Pri tej državni gozdarski zgodbi res ne vem, kdo se s koga dela norca!« Podobno je tudi z davčnimi blagajnami. Zgledovati se je treba po severnih sosedih, ki ne poznajo davčnih blagajn. Pri nas pa mora za vsako glavo solate kmetica izdati račun, čeprav njihova kmetija nima dostopa do svetovnega spleta. Ljudem je treba dati voljo do dela, ne pa s takšnimi ukrepi odvzeti sleherno voljo. »Žal je pri nas tako, da se nedelo bolj splača od dela,« in dodaja, da država lovi mušice in muhe, sloni pa gredo mimo!

Povsem prvomajsko vprašanje za Klemna Šavlija. Nekoč so nam polnili glave o tem, kako gre delu čast in oblast. Zdaj, ko je »razpuščeni« parlament sprejel zakon o dvigu zneska za socialno pomoč, se zdi, da delu ostaja le še čas, oblast pa gre k brezdelnežem? »To je res žalostno, če vemo, da ljudje garajo po tovarnah za 500 evrov, morda kak evro več, nekdo, ki pa doma leži na kavču pa bo prejemal 400 evrov, ob tem pa mu še CSD pokrijejo stroške ogrevanja. Ne, to ni normalno. Se mi je že zgodilo, da pride kdo ki meni in pravi, da rabi račun za drva, drv pa ne, ker ga zanima gotovina, ki jo dobi od države. To je res skregano z vso logiko. » Klemen Šavli spomni na nekdanje kmečke državne pokojnine, zasluga za to gre SLS, ki so jo dobivale kmečke gospodinje. »Denar je bil za sproti, iz tega mi ni bilo dano, da bi šel študirat. Dejavnost na kmetiji namreč ni omogočala, da bi si dva plačevala prispevke, ker pač ni zneslo.« Država stisko malih kmetov ne vidi, se pa odziva na »stisko« raznoraznih Ahmedov, pa množice Albancev, na katere celo opozarjajo župani SD, ker se ne integrirajo v slovensko družbo, ampak jim država gre na roko z vsemi socialnimi korektivi. Klemen Šavli zagotavlja, da bo SLS po vstopu v Parlament zahtevala vrnitev teh kmečkih državnih pokojnin. »Najprej je treba poskrbeti za Slovence in slovenske državljane in šele po tem za tujce! Lahko me kdo označi za nacionalista, ampak biti nacionalist je v tem okviru povsem v redu. Najprej je treba poskrbeti za lastne državljane, ker nismo manj vredni od tujcev!«

Tudi Klemen Šavli se z jutrišnjim dnem podaja na listi SLS v boj za vstop v Državni zbor. Kandidiral bo na Idrijskem. »Ker imamo v domačem volilnem okraju močnega kandidata, bom kandidiral v Idriji, ker sem tudi tam dokaj dobro prepoznan obraz.« Za glasove volivcev se bo potegoval s preprosto resnico, da želi kot poslanec »delu vrniti čast in oblast.« V državi je treba narediti red, pomagati tistim, ki so pomoči potrebni, odvzeti premoženje tistim, ki so si ga nakradli, pa tudi koga zapreti zaradi tega. »Več reda rabimo, in nič drugega!« Seveda bo v svojem delovanju kot poslanec DZ Klemen Šavli s posebno skrbjo bedel nad področjem kmetijstva. »Čas je, da kmet znova postane časti vreden poklic!«

Celoten intervju s Klemnom Šavlijem si lahko ogledate na priloženem video posnetku.