Kdo pravi, da David ne more premagati Goljata

Vrhovno sodišče  je na svoji seji v ponedeljek, 11. decembra,   ob obravnavi pritožbe zoper Poročilo Državne volilne komisije o izidu glasovanja in izidu referenduma o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper (ZIUGDT) sklenilo, da vloži na Ustavno sodišče RS zahtevo za oceno ustavnosti Zakona o referendumu in ljudski iniciativi in šestega odstavka 4. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji. Vrhovni sodniki so  menili, da sta navedena zakona protiustavna in ju zato pri svojem odločanju ne morejo uporabiti. Ob tem so skladno z Ustavo odločili, da se postopek odločanja v tem referendumskem sporu prekine do odločitve Ustavnega sodišča.

Ustavno sodišče je v svoji nedavni odločitvi (št. U-I-130/17, Up-732/17 z dne 28. 9. 2017) sprejelo stališče, da morajo biti predmet presoje v referendumskem sporu pred Vrhovnim sodiščem vse morebitne nepravilnosti, ki bi lahko ali so vplivale na poštenost tega postopka in njegov izid, med njimi tudi kršitve pravil referendumske kampanje, vključno z njenim financiranjem. Spoštovanje teh pravil je po stališču Ustavnega sodišča eden od pogojev za zagotovitev enakopravnega položaja organizatorjev referendumske kampanje, ki imajo volivcem pravico predstaviti svoje izbire in razloge zanje, in učinkovitega izvrševanja pravice volivcev do glasovanja na referendumu.

Vrhovno sodišče se strinja z nujnostjo učinkovitega sodnega varstva pravic, ki so varovane na podlagi ustavne in zakonske ureditve referenduma. Zato je v predmetnem sporu sledilo svoji ustavni dolžnosti, da prekine postopek odločanja in vloži zahtevo za oceno ustavnosti zakonov pred Ustavnim sodiščem.

Izhajajoč iz stališč, ki jih je poudarilo Ustavno sodišče, je Vrhovno sodišče ugotovilo, da mu trenutna zakonska ureditev referendumskega spora zaradi neustavnih pravnih praznin preprečuje odločitev o pritožbi v referendumskem sporu. Tako Zakon o referendumu in ljudski iniciativi kot tudi Zakon o volilni in referendumski kampanji (v izpodbijani določbi) ne vsebujeta potrebnih vsebinskih meril in postopkovnih pravil, ki bi omogočila Vrhovnemu sodišču odločitev o pritožbi v predmetnem referendumskem sporu. S tem sta v nasprotju tako z 2. kot tudi z 22. in 23. členom Ustave Republike Slovenije, saj ne zagotavljata učinkovitega sodnega varstva pravice do poštenega referendumskega postopka iz 44. člena v povezavi z 90. členom Ustave.

Ob zavedanju potrebe po čimprejšnji razrešitvi tega referendumskega spora bi bilo po mnenju Vrhovnega sodišča nujno, da Ustavno sodišče svoja stališča v zvezi s temi vprašanji oblikuje čim prej bo to mogoče. Zato je Vrhovno sodišče Ustavnemu sodišču predlagalo, da zadevo obravnava absolutno prednostno.

To novico je na svojem spletnem naslovu objavil Vili Kovačič – DržavljanK, ki se je s civilno iniciativo Davkoplačevalci se ne damo uspel zbrati dovolj podpisov za razpis referenduma o spornem zakona o gradnji 2. tira. Vlada Mira Cerarja je storila vse, da bi do referenduma ne prišlo, nato pa je v predreferendumski kampanji sama sebi za stroške kampanje namenila 97.000 evrov. Po pirovi zmagi vladnega aparata na referendumu je njegov pobudnik Vili Kovačič napovedal, da bo pravico poiskal na Vrhovnem in Ustavnem sodišču.

Danes je DržavljanK z velikim nasmeškom odločitev vrhovnih sodnikov pospremil z naslednjimi besedami: »Gre za prvo etapno zmago v boju proti nedemokratičnemu sistemu! Na vrsti so ustavni sodniki, ki morajo oceniti, kar je sicer storilo že Vrhovno sodišče, da je  Zakon o referendumu in ljudski iniciativi skregan z Ustavo Republike Slovenije. In če to potrdijo tudi ustavni sodniki pomeni, da je bil referendum izveden v neustavnih pogojih, kar pomeni, da je njegov rezultat neveljaven. Po tem bom predlagal, da se referendum ponovi na dan parlamentarnih volitev 2018!«

Zanimivo, vsi dominantni mediji, ki so na stežaj odprli vrata vladni propagandi za potrditev referendumskega vprašanja o gradnji 2.Tira, so se zavili v molk.