Prost pretok ljudi je ena izmed štirih temeljnih svoboščin, ki 500 milijonom Evropejcem omogoča nemoten prehod znotraj 28 držav Evropske unije. Skupaj z dostopom do blaga, storitev, delovnih mest in poslovnih priložnosti izgrajuje notranji trg, ki teži k optimizaciji gospodarstva in doseganju blaginje za vse državljane Evropske unije.
 
»Ponosni smo, da je prost pretok ljudi eden izmed največjih dosežkov EU«, je na plenarnem zasedanju v Strasbourgu svojo podporo omenjeni svoboščini izrazila evropska poslanka Romana Tomc.
 
Vendar ima vsaka medalja dve strani. »Vedno več držav ugotavlja, da zaradi prostega pretoka izgubljajo najbolj prespektivni del svojega prebivalstva. Pomembno je, da vemo kdo se v naše države priseljuje in kdo jih zapušča ter se zavedamo kaj to pomeni za prihodnost države« je svojo skrb izrazila poslanka.
 
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije se je leta 2015 iz Slovenije zaradi dela izselilo skoraj 15 tisoč prebivalcev, medtem ko število priseljenih znaša slabih 6 tisoč. Podatki o tem, da se iz države izseli več ljudi kot se jih priseli je še bolj zaskrbljujoče, če upoštevamo, da smo v omenjenem letu izgubili skoraj 1000 visoko izobraženih prebivalcev, medtem ko je med  priseljenimi skoraj 4000 ljudi iz držav nečlanic EU in nižje izobrazbe.
 
Podatki niso spodbudni, saj imajo trendi, ki jih je zaznati v zadnjem času dolgoročne posledice in močno vplivajo tudi na demografsko sliko v posamezni državi.
 
»Premalo se govori o begu možganov, ki bo zaznamoval našo prihodnost predvsem z vidika izgube intelektualnega potenciala in vpliva na razvoj države. Temu vprašanju se ni mogoče izogibati tudi v luči reševanja demografskega problema. Negativnih posledic, ki jih za posamezne države prinaša prost pretok ljudi, ne bi smeli podcenjevati«  je še dejala poslanka in pri tem izrazila pobudo za iskanje ustreznih rešitev.