“KDO JE NAJVEČJI VOJNI HUJSKAČ” in KDO NAJUSPEŠNEJŠI med sodobnimi predseniki ZDA?

Eden največjih dosežkov aktualnega predsednika ZDA Donalda Trumpa je in bo, da je EDINI izmed ZADNJIH šestih predsednikov Združenh Držav Amerike, ki ni NAPADEL DRUGE DRŽAVE in ni ZAČEL NOBENE VOJNE. To objubo je Američanom dal še na samem začetku svoje predvolilne kampanje. In od prevzema oblasti pa do danes se te obljube dosledno drži. S tem je obvaroval na deset tisoče življenj Američanov in stotisoče življenj drugih nacij, ob tem pa meriškemu proračunu prihranil na bilijone USA dolarjev AMERIŠKIH DAVKOPLAČEVALCEV! Po tej plati bi mu morala pripasti Nobelova nagrada za mir, jo je padobil njegov predhodnik demokrat Barack Obama, ki je za vojne intervencije ZDA v Afganistanu in Iraku dejal, da je šlo za pravične vojne.

Že samo zaradi tega bi si ZASLUŽIL NOBELOVO NAGRADO ZA MIR in PONOVNO IZVOLITEV na letošnjih predsedniških volitvah. Napovedi za letošnji predsedniški volilni obračun z demokratom  Joe Bidnom so postale negotove zaradi epidemije koronavirusa! Zanimivo je pogledati ameriški politični zemljevid, kajti v zveznih državah, kjer so na oblasti demokratski guvernerji ali župani ameriških megapolisov, je epidemija koronavirusa dosegla nesluteno razsežnost po številu obolelih, še bolj pa po številu umrlih. Kjer so na oblasti republikanski guverneji in župani, je slika povsem drugačna. 

Ne glede na izid jesenskih predsedniških volitev, pa bo Donald Trump  poleg zgoraj omenjenega v ameriški zgodovini zapisan kot predsednik, ki je:
– Omogočil PRVO DAVČNO REFORMO od leta 1986 ter VRSTE OLAJŠAV in SPODBUD;
– Omogočil ponoven ZAGON AMERIŠKE INDUSTRIJE in GOSPODARSTVA;
– Omogočil NAJVEČJO VREDNOST BORZNIH INDEKSOV;
– Omogočil NAJVEČJO STOPNJO ZAPOSLENOSTI IN NAJNIŽJO BREZPOSELNOST VSEH KATEGORIJ PREBIVALSTVA;
– Po sedemletnem obdobju stagnacije in nazadovanja, je OMOGOČIL SPREJETJE TREH NAJVEČJI PRORAČUNOV ZA OBRAMBO V ZGODOVINI (skupno cca 2,2 bilijona USD) in s tem REVITALIZACIJO OBRAMBNIH SIL ZDA;

– Z ustanovitvijo “VESOLJSKIH ENOT”, je po devetletnem zastoju 

OMOGOČIL PONOVNI ZAGON VESOLJSKEGA PROGRAMA ZDA;
– Omogočil je ENERGETSKO NEODVISNOST ZDA, ki so postale tudi NETO IZVOZNICA ENERGENTOV;

-PREDLAGAL IMENOVANJA OKROG 200 SODNIKOV NA VIŠJI RAVNI in DVEH VRHOVNIH, kar je SENAT POTRDIL;
– S PREDSEDNIŠKIMI  UKAZI SPODBUJAL RAZVOJ SREDSTEV za SPOPAD S KORONAVIRUSOM, VKLJUČNO Z ZDRAVILI IN CEPIVI, zaradi česar so AMERIŠKA PODJETJA tudi na teh področjih DOSEGLA VODILNO VLOGO V SVETU…

Kaj pa šest predsedniških predhodnikov, kakšen zgodovinski spomin so pustili potomcem?

 – Štirideseti predsednik ZDA z dvema mandatoma letih 1981-1989  je bil Ronald Wilson Reagan. Njegov prvi mandat je bil zelo uspešen, čeprav so se ZDA leta 1983 prvič resno srečale s terorizmom. 23. oktobra je namreč pred ameriškim oporiščem v Libanonu eksplodiral tovornjak in ubil 241 marincev. Sredi drugega mandata ga je doletela afera IranContra, ko so nekateri člani njegove administracije kršili zakon in Iranu prodajali orožje v zameno za izpustitev ameriških talcev v Libanonu, izkupiček pa namenjali za finančno pomoč upornikom v Nikaragvi, ki so se bojevali proti sandinistični vladi. Leta 1986 je ukazal bombardiranje Libije in se tako maščeval za napad na diskoteko v Nemčiji.
 – Drugi mandat je v spominu mnogih ostal predvsem zaradi vrste srečanj s sovjetskim voditeljem Mihailom Gorbačovom. Prvič sta se srečala leta 1985 v Ženevi, nato leta 1986 v Reykjaviku, leta 1987 pa sta v Washingtonu podpisala sporazum o zmanjšanju števila jedrskih raket srednjega dosega. O strateškem orožju ni bilo dogovora, ker Reagan ni hotel opustiti programa Vojne zvezd, ki ga danes dokaj uspešno nadaljuje George Bush pod imenom protiraketni ščit.

 – Kot 41. predsednik George Bush starejši je ZDA vodil med letoma 1989 in 1993. Zgodovina si ga bo zapomnila po tem, da je ZDA vodil vodil v času zalivske vojne, padca berlinskega zidu, razpada Sovjetske zveze in Jugoslavije ter priznanja Slovenije. Leta 1991 je z mednarodno koalicijo 30 držav med zalivsko vojno napadel Irak,  potem ko je Irak 2. avgusta 1990 zasedel Kuvajt zaradi domnevnega črpanja nafte na iraškem ozemlju. Letalski napadi in kopensko ofenziva so prisilili 28. februarja 1991 iraškega samodržca Huseina k predaji. V prvi iraški vojni je umrlo preko 400 ameriških vojakov, število umrlih civilistov gre v stotisoče. ZDA so na oblasti pustile samodržca Sadama Huseina. 

– Tudi Bil Clinton je kot 42. demokratskii predsednik ZDA državo vodil dva mandata in sicer od 20. januarja 1993 do  20. januar 2001. Po čem smo si ga zapomnili? V prvi vrsti po številnih vzdevkih, ki so se ga oprijeli: Novi demokrat, prvi črnski predsednik, “comeback kid”, spolzki Willie, “bubba”, veliki izmikač, Bill iz teflona, MTV-predsednik, najbolj pa seveda po aferi Saksofon z uslužbenko Bele hiše Monico Lewinski. Sicer pa je prepad med uspehi in spodrsljaji, med katerimi je Bill Clinton stalno “krmaril”, dokazuje tudi podatek, da se je leta 2007 v mnenjski raziskavi najboljših predsednikov ZDA uvrstil na četrto mesto, istočasno pa je postal tudi tretji najslabši predsednik ZDA. 

 – V zadnjem obdobju svojega predsednikovanja je skušal svoj pečat pustiti na mednarodnem področju. V štitidnevnem bombardiranju Iraka, imenovanem operacija Puščavska lisica, so ameriške sile skušale doseči “menjavo režima” v tej zalivski državi, z namenom ustavitve etničnega čiščenja in genocida Srbov nad kosovskimi Albanci,  je Clinton znova podpisal uporabo sile. Sledilo je bombardiranje Jugoslavije, uradno pod poveljstvom Nata. 

“Ne morete mu zaupati in ima šibke moralne vrednote, a opravil je hudičevo dobro delo,” je bil eden od komentarjev na tv hiši ABC. Dejstvo je, da so med njegovim mandatomZDA dosegle dobre gospodarske rezultate, sicer pa je Bill Clinton med vsemi predsedniki ZDA največkrat potoval v tujino, kar 133-krat, igral saksofon, bil alergičen je na prah, mačke, cvetni prah, govedino in mlečne izdelke,  z 1,88 metra je eden izmed najvišjih predsednikov ZDA.

 – George Bush je bil 43. predsednik Združenih držav Amerike. Njegov prvi mandat se je pričel 20. januarja 2001, na oblasti ostal do leta 2009, ko ga je nasledil demokrat Barack Obama. Busha mlajšega si bomo zapomnili po njegovi zavrnitvi Kjotskega protokola, po njegovem vsiljevanje carine na jeklo in na kanadski mehki les, po 11. septembru so  ZDA napovedala vojno Afganistanu, da bi izgnala Talibane, ki so skrivali Osamo bin Ladna. Vojaška akcija je imela precej mednarodnih zaveznikov, tako da je talibanski režim kmalu po napadu propadel. ZDA je vodila demokratizacijo države skupaj z Organizacijo združenih narodov pod poveljstvom Hamida Karzaija. Izkazalo se je, da je ohranitev miru zelo težavna, saj Osame bin Ladna niso našli vse do leta 2011. ZDA so skupaj s “koalicijo voljnih” okupirale Irak marca 2003. Prvotni cilj vojne je bila ustavitev razvijanja orožja za množično uničevanje in zrušenje diktatorja Sadama Huseina.

 – Vojna se je izkazala za zelo sporno, ker se je začela brez privolitve Varnostnega sveta. Vojni sta nasprotovali tudi Nemčija in Francija, medtem ko so po svetu potekale številne demonstracije civilnega prebivalstva, ki so nasprotovali vojni. Ameriške enote so leta 2003 potrebovale tri tedne, da so 9. aprila vstopile v Bagdad in strmoglavile Huseinov režim.  Čeprav spornega orožja v Iraku niso našli, je Bush mlajši vztrajal, je bila vojna pravilna odločitev, saj je bil ob vojaškem posegu strmoglavljen iraški predsednik, ki je bil kasneje tudi ujet in usmrčen. V desetih letih vojne v Iraku je umrlo med 100 in 170 tisoč civilistov, 4777 vojakiv koalicijskih enot in več kot 3 tisoč pogodbenih delavcev za prenovo Iraka. Ameriški strošek vojne naj bi se gibal okoli bilijona dolarjev.

 – Kot 44. demokratski predsednik ZDA je 20. januarja 2009  zaprisegel Barack Obama, prvi črnski predsednik ZDA. Simbolično je prisegel na zahodni strani Kapitola, kjer so sužnji svojčas žgali opeke, žagali les in polagali kamne za njegove temelje. Na travniku National Mall, nekdanji suženjski tržnici, se je zbrala skoraj dvomilijonska množica, ki se je raztezala vse do spomenika Abrahamu Lincolnu, predsedniku, ki je odpravil suženjstvo. Po čem si bomo zapomnili Baracka Obamo, ki se mu je drugi mandat izteke januarja 2017, ko ga je nasledil Donal Trump? 

 – Da so ZDA močnejše in boljše kot pred osmimi leti, je dejal ob slovesu.      “Recesije ni več, zaposlovanje raste, plače tudi, avtomobilska industrija cveti, normalizirajo se odnosi s Kubo, z Iranom je bil dosežen jedrski sporazum, Osama bin Laden je mrtev, homoseksualci imajo pravico do poroke, 20 milijonov Američanov pa ima dostop do zdravstva,” naj bi bila njegova osemletna bilanca. Presenetljivo, da mu je odbor Nobelove nagrade leta 2018 podelil Nobelovo nagrado za mir in sicer za prizadevanja za okrepitev mednarodne diplomacije, šeprav je v svojih nastopih kot pravični označil vojni v Iraku in Afganistanu. Vprašanje pa ostaja, kako “pravične” so vojne za žrtve spopadov. Odločitev je presenetila celotnom svetovno javnost, pa tudi Baracka Obamo samega.

 – Pa smo pri 45. ameriškem predsedniku Donadu Trumpu, ki se mu izteka prvi mandat, jeseni se bo potegoval še za drugega. O njem smo v uvodu obširneje zapisali, kaj vse od obljubljenega v predvolilni tekmi mu je uspelo uresničiti v prvem mandatu.

Boj za drugi mandat bo zanimih in čvrst, za kar je poskrbela epidemija Covid 19, ki je ZDA izstrelila na prvo mesto po število okuženih in mrtvih na svetu. 

Boris Cipot