Kazen mora biti, ker kazen je vzgojna
»Kazen mora biti, ker kazen je vzgojna,« je dejal boter Mesec. Na ta stavek iz pravljice o Zvezdici Zaspanki sem se spomnil po tem, ko mi je eden od bralcev našega spletnega časopisa V FOKUSU opisal svoj primer Don Kihotovskega spopadanja z mlini na veter finančne ministrice Mateje Vraničar Erman, z njenega piarovskega kabineta pa temu primeren odgovor. Sicer mi ni povedal nič novega, ko je potarnal, da jih na vsakem koraku lovijo inšpektorji šefice Fursa Ahčinove. Na tržnici branjevka v hipu ostane kratka za 800 evrov, ker je pri prodaji pol kilograma motovilca pozabila izstaviti račun, smo lahko prebrali pred meseci. Je pač nekje v zasedi prežal Ahčinčin inšpektor in hajd z vzgojnim ukrepom po priletni branjevki, ker »kazen mora biti, ker je vzgojna!« In takih primerov je poln vsak slovenski davčni vsakdan.
Verjetno so tudi našega bralca Ahčinčini inšpektorji kaznovali zato, ker je kazen vzgojna. V manjšem slovenskem mestu se že desetletja ukvarja s taksi dejavnostjo. Ima zaposlenega voznika, ki se je v podpisani pogodbi o delu zavezal k profesionalnemu in odgovornemu delu, v kar šteje tudi izdajanje računov. Neke noči, ko je bil naš bralec prost in doma v krogu družine, je taksi storitve opravljal njegov šofer. Opravil je vožnjo, taksimeter je pokazal 15 evrov, potnik je znesek plačal in odšel, vendar vrez izstavljenega računa. V bližini se je »znašel« davčni inšpektor in privil voznika, zakaj ni izstavil računa. Ta se je opravičeval, da je v zmedenosti pozabil potniku izdati račun.
Sledil je seveda »vzgojni« ukrep davčnega inšpektorja. Vozniku je za neizdani račun v višini 15 evrov spisal »vzgojno« globo 1.200 evrov. In ker v slovenski davčni vsakdanjosti štejejo je kazni, ker te so »vzgojne,« je ta isti inšpektor s 3.000 evri oglobil še našega bralca, sicer zasebnega taksista. »Ker da sem kot nosilec dejavnosti odgovorna oseba in zato odgovarjam tudi za prekršek mojega voznika,« nam je dejal naš bralec zasebni taksist. Prepričan je, da je v tem delu zakon o odgovornosti odgovorne osebe nepravičen in nepravilen, saj v ničemer ni mogel vplivati na ravnanje svojega voznika. »Že v pogodbi o delu se je moj voznik zavezal k izdajanju računov, je polnoleten, torej mora za svoja ravnanja sam odgovarjati, poleg tega sam nisem imel možnosti, da bi mu preprečil to dejanje, saj me fizično ni bilo poleg, ker sem bil doma v krogu družine.,« še dodaja naš bralec zasebni taksist.
V manjših slovenskih krajih taksi službe ne premorejo dispečerskega centra, ki bi sprejemal naročila in tudi nadzoroval opravljene poti. Voznik je prepuščen sam sebi, svojemu službenemu telefonu, na katerega sprejema naročila strank. Zato po mnenju našega bralca zasebnega taksista ne more biti odgovoren za ravnanja svojega voznika, »ker sem morda v istem trenutku mogoče na drugi vožnji ali pa mogoče spim in sem doma ali kaj podobnega oziroma sem prost z družino.« Zaradi tako dragih »vzgojnih« ukrepov Ahčinčinih inšpektorjev se lahko mala podjetja kaj hitro znajdejo na likvidnostnih čereh.
Zato je naš bralec zasebni taksist na nekaj naslovov poslal v premislek pobudo o spremembi zakona, kjer je govora o odgovornosti odgovornih oseb in gospodarskih subjektov. »Da naj vsaka polnoletna oseba odgovarja za svoja dejanja,« je sklenil svojo pobudo.
Posredovali smo jo tudi na Ministrstvo za finance, od tam pa odgovor v stilu modre misli botra Mesca, da kazen mora biti, ker kazen je vzgojna.
»Obveznost izdaje računov je določena z zakonom o davku na dodano vrednost, računi, izdani za namene DDV in plačani z gotovino, pa morajo biti izdani v roku in potrjeni pri davčnem organu, kot to določa zakon o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR). Kršitve obveznosti izdaje in davčnega potrjevanja računov so določene v obeh omenjenih zakonih, pri čemer so prekrškovne določbe usklajene z zakonom o prekrških (ZP-1) kot sistemskim zakonom za področje prekrškov in upoštevajo delitev vrst storilcev prekrškov glede na okvire za predpisovanje glob po ZP-1.
V ZDavPR so v 18. členu določeni davčni prekrški in globe za pravno osebo v razponu od 2000 do 5000 evrov, za srednjo ali veliko gospodarsko družbo po zakonu o gospodarskih družbah od 5000 do 75.000 evrov, za samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost od 1500 do 25.000 evrov, ter za odgovorno osebo od 800 do 5000 evrov. Hujši davčni prekrški po tem zakonu so določeni v 19. členu in se kaznuje z globo v razponu od 4000 do 75.000 za pravno osebo, od 10.000 do 125.000 evrov za srednjo ali veliko gospodarsko družbo po zakonu o gospodarskih družbah, od 3000 do 50.000 evrov za samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ter od 1200 do 10.000 evrov za odgovorno osebo.
Pojem odgovorne osebe za prekršek iz četrtega odstavka 18. člena in iz četrtega odstavka 19. člena ZDavPR in odgovornost pravne osebe je definiran v 15. in 15.a členu ZP-1 in se ugotavlja v vsakem konkretnem postopku. Za podrobnejša pojasnila v zvezi s konceptom odgovorne osebe za prekršek po zakonu o prekrških in v zvezi z uporabo določb tega zakona pa je pristojno ministrstvo za pravosodje.«
O njegovi pobudi za spremembo zakona pa nič oziroma nas za tolmačenje pojma odgovorne osebe napotujejo na Klemenčičevo ministrstvo za pravosodje.
Boris Cipot