KARTA NI MARTA – ZANIMIVO O KARTAH

»Karta ni marta!« je pregovor, ki ga je velikokrat izrekla moja babica. V naši družini smo velikokrat igrali karte in se ob tem zabavali. Pregovor pomeni prav to, da se pri kartah ne »utrudimo«, po domače ne »zmatramo«. A tudi, da jih igramo v zadovoljstvo in v veselje. Torej se pri igri izogibajmo prepiru in slabi volji.

 
Kvartopirci, Paul Cezane, 1892 (olje na platnu)

HIŠNA PRAVILA

Pri kartah se velikokrat zgodi, da med igralci izbruhne žolčen prepir. Ta navadno izbruhne, ker vsak igralec igra po svojih »hišnih« pravilih, ki so lahko v nasprotju s pravili drugega igralca. Ob dokazovanju, kdo ima prav, lahko pride do hude krvi. Zato je potrebno pravila na začetku igranja vedno preveriti in dogovoriti. Problem nastopi takrat, ko se pojavi kakšna situacija, ki je nismo dogovorili pred začetkom igre.

Igre s kartami so nastale, ko si jih je nekdo izmislil. Nato pa je v mnogih letih in stoletjih prišlo do preoblikovanja in dopolnjevanja teh iger. Pri tem so se določila neka pravila, ki jih igralci vedno znova dopolnjujejo po popravljajo. Taka pravila imenujemo »hišna pravila«.  Kot je bilo rečeno, jih je potrebno vedno dogovoriti pred pričetkom igre in z njimi se morajo strinjati vsi udeleženi igralci. Ko se neka igra s kartami širi, se z njo širijo tudi »hišna pravila«. Kmalu jih uporabljajo stalna omizja v hiši, kavarni ali društvu.

Ko postane igra široko sprejeta med ljudmi, se pokaže potreba po določeni unifikaciji ali standardizaciji pravil. To je potrebno zato, da tudi »tuji« udeleženci igre lahko nemoteno sodelujejo pri druženju z drugimi igralci brez zapletov in prepirov. Na primer, v 18. stoletju so v Angliji v klubu Portland navdušeno igrali bridž. Tako so določili pravila za vse igralce. Ker so bila dobro pripravljena in napisana, so se kmalu uveljavila med vsemi igralci bridža v Angliji kot pravila Portland kluba. Ta so nato postala osnova za sodobna pravila svetovnih prvenstev v igranju bridža.

A veliko drugih iger s kartami ljudje igrajo iz zabave in iz potrebe po druženju. Nikjer ne obstaja nobena uradna organizacija, ki bi pravila natančno predpisala. Zato so splošno sprejeta pravila za igranje določenih iger pod udarom nenehnih sprememb. Vsaka družba si jih lahko spremeni skladno s svojimi interesi.

Igralci kart, Jan Miense Molenaer, 1635 (olje na platnu)

Izza nekaterih iger s kartami stojijo bolj ali manj dobro organizirane zveze igralcev, ki določajo pravila. Ta jim služijo zato, da lahko brez težav izvedejo turnirje in nedvoumno določijo njegove zmagovalce. Za bridž pravila določa World Bridge Federation, za igro skat skrbi Deutsche Skatverband, v Franciji ima roko nad francoskim tarokom Fédération Française de Tarot. Vendar ljubiteljski igralci tudi v teh deželah ne upoštevajo vseh pravil in igrajo po svojih »hišnih pravilih«. Kar ni nič narobe ali celo kaznivo. Karte igramo zaradi dobre družbe in lastnega zadovoljstva.

Za zelo razširjene igre, na primer remi, šnops, kanasta, briškula, trešet, itd. se vedno znova in znova skušajo napisati »uradna« pravila, a še nobenemu to ni uspelo. Tudi za poker ne obstajajo »svetovna uradna pravila« in se ta igra v mnogih različicah. Nekaj več urejenosti na tem področju obeta igranje kart preko interneta. A tudi tukaj vsaka internetna igralnica določa svoja »hišna pravila«.

Posebno zgodbo pripovedujejo sodobne karte za igre Magic, Yu-Gi-Oh, Pokemon, itd. Proizvajalec kart določa pravila in jih spreminja z vsako novo edicijo. S tem doseže, da igralci vedno znova kupujejo njihove karte.

Kaj se zgodi, če se ne držimo pravil?

To je odvisno od dogovora med igralci, ki so se odločili, da skupaj preživijo večer ob kartah. Če smo turnirski igralec, moramo upoštevati turnirska pravila, ki tudi določajo kazni, če se pravil ne držimo. Vsekakor nas nihče ne more zaradi tega predati kakršnemukoli organu pregona ali pravosodnemu sistemu.

V družbi prijateljev se tudi neupoštevanje pravil ne kaznuje strogo. Ob napaki ali zmoti se igralcu dovoli, da potezo povleče nazaj in odigra drugo karto. Največja kazen je ta, da drugi vidijo dodatno karto, ki jo ima v roki in lahko zaradi tega spremenijo strategijo igranja in dobijo igro, ki je zaradi napake mogoče ne bi. Večja kazen je, da se igra prekine in se grešniku določijo kazenske točke v skladu z dogovorjenimi pravili.

Igralca kart, Fernando Botero, 1988 (olje na platnu)

OD KOD IZVIRAJO KARTE?

Nekateri viri trdijo, da so že v času Rimskega imperija poznali kartam podobne igre. A imamo dovolj zgodovinskih dokazov, da je velika večina iger s kartami nastala v obdobju od 12. stoletja naprej. Vendar se to nikoli ni zgodilo v Evropi. Vse sodobne igre s kartami izvirajo iz Kitajske. V 14. in 15. stoletju pa so prišla k nam preko Mavrov iz Španije ter preko Mamelukov in križarjev iz Egipta in Bližnjega vzhoda.

Karte bi naj izvirale iz prvega papirnatega denarja, ki so ga uvedli na Kitajskem v devetem stoletju. Ta denar je bil razdeljen na 4 velikostne enote. Mnogi so ga ob plačevanju dobrin uporabili tudi za igro. Kmalu so Kitajci spoznali, da se z denarjem ni dobro igrati. Pojavile so se nekakšne »replike« papirnatega denarja, ki so služile le za igro. To je bil začetek igralnih kart. Stare kitajske igralne karte imajo narisana znamenja bambusa in kovancev (krogov), ki so bila upodobljena tudi na papirnatem denarju.

Navadne evropske igralne karte, kot jih poznamo danes, večinoma izvirajo iz druge polovice štirinajstega in začetka petnajstega stoletja. Najstarejši zapis o kartah izvira iz Španije iz leta 1371. V Evropo so prišle preko arabskih Mavrov iz Španije in s križarji preko muslimanskih Mamelukov iz Egipta.

Ti pa so karte po svileni poti prinesli iz Kitajske. Njihovi kompleti kart so vsebovali 52 kart. Sestavljene so iz štirih znamenj – palica, kovanec, meč in čaša. Vsako znamenje ima 13 kart, deset jih je z znamenji, tri pa pri­kazujejo slike kralja, podkralja in vicekralja. Tudi španske karte imajo enaka znamenja, le slike figur so drugačne, prikazujejo kralja, plemiča in služabnika (rey, caballo, soto).

Sodoben komplet kart je prav tako sestavljen iz štirih različnih simbolov. Vsak simbol ima 13 kart. Vsak simbol ima številke od 1(A=as) do 10 in tri like: fant (J=jack), dama (Q=queen), kralj (K=king).

Kot posebna, dodatna karta, je tukaj joker (džoker, džoli), ki je prišel v komplet šele v de­vet­najstem stoletju. Prvi so ga pričeli uporabljati igralci v Ameriki v ZDA.

Liki, simboli na kartah so različni, kar je odvisno od dežele iz katere izvirajo:

1. francoski: pik, srce, kara, križ (spade, heart, diamond, club) – vsak simbol ima tri karte s figurami in deset igralnih kart.
2. nemški: srce, kraguljček, list, želod (herz, schelle, laub, eichel) – vsak simbol ima tri karte s figurami (same moške figure), enico (as) in igralne karte od deset navzdol do sedem.
3. švicarski: želod, ščit, vrtnica, kraguljček (eichel, rose, schilte, schelle) – vsak simbol ima tri karte s figurami, trak, as, ostale karte so od devet navzdol do šest, včasih samo devetka in tudi navzdol do tri.
4. latinski (mameluški, italijanski, španski): kovanec, čaša, meč, gorjača (denari, coppe, spade, bastoni) – vsak simbol ima tri karte s figurami, ostale karte so od ena (as) do 7, 9 ali tudi do 10.
Pri nas so v uporabi predvsem francoski liki v notranjosti Slovenije in latinski liki na Primorskem. V prispevku se bom omejil na prikaz francoskih igralnih kart.

FRANCOSKE IGRALNE KARTE

Družino francoskih igralnih kart sestavljajo simboli ­– rdeča: srce in kara, ter črna: križ in pik.

Znake so uvedli francoski izdelovalci kart v drugi polovici petnajstega stoletja (1480). Uspeli so, ker so bili simboli enostavni in dobro prepoznavni. Bilo jih je lažje natisniti in so bile zato karte cenejše. V deželah, kjer uporabljajo druge družine kart, so karte s temi simboli znane kot “francoske karte”.

Prikaz enice ali asa, treh figur in desetice standardnega mednarodnega francoskega kompleta kart v angleškem dizajnu za simbol pik. As je v vogalu označen s črko A, kralj ima oznako K (King=kralj), dama je označena s Q (Queen=kraljica), tretja figura fanta je označena z J (Jack= sluga, služabnik, oproda).

Komplet 52 kart
Francoske karte, ki se uporabljajo v standardnem mednarodnem kompletu kart, temeljijo na angleškem dizajnu. Ta je bil redno v uporabi v Rouenu v Franciji. Komplet sestavlja 52 kart s štirimi simboli, vsak simbol ima 13 kart: as(1), kralj (K=king), dama (Q-queen), fant (J=jack), 10, 9, 8, 7, 6, 5, 4, 3, 2. As je sicer številka 1, vendar je v vogalu karte označen z A. V različnih sodobnih igrah s temi kartami asa vedno postavijo nad kralja. Ta komplet kart je najbolj razširjena različica po vsem svetu.

A največja zasluga gre dvema igrama: whistu iz devetnajstega stoletja in bridžu iz dvajsetega stoletja. Slednji je prerasel gostilniške okvirje in je danes igra z lastnim svetovnim prvenstvom in ga uvrščajo med miselne igre. Toliko kart je v uporabi tudi v remiju (rummy), kanasti in še v nekaterih drugih.

Joker
Vsakemu kompletu sta priloženi dve dodatni karti, ki ju imenujemo joker (džoker, džoli, ipd.). Ti dve karti se uporabljata različno pri različnih igrah. So tudi igre, kjer ju sploh ne potrebujemo. Jokerja sta običajno v črni ali rdeči barvi, ali eden obarvan, drugi le črno-bel, pa tudi samo v eni – črni. Jokerja so uvedli Američani sredi devetnajstega stoletja kot najvišjo karto ali aduta v eno izmed verzij igre euchre. Uporablja se še v nekaterih različicah pokra.

Zašel je še v remi, kjer z njim nadomestimo poljubno karto pod določenimi pravili. Kasneje so nastale različne druge igre s kartami, kjer so avtorji uporabili jokerja na različne načine (500, 100, Bid Whist, Spades, Zheng Shangyou, Zwickern, Karusele, itd.)

Kompleti z manj in več kakor 52 kartami

• 24 kart: A, K, Q, J, 10, 9 – vsi štirje simboli (Šnops – Nemčija, Avstrija, Slovenija; Tysiac – Poljska)
• 32 kart: A, K, Q, J, 10, 9, 8, 7 – vsi štirje simboli (Belote – Francija; Skat (kleverjas) – Nemčija, Nizozemska; Preferance – Srednja in vzh. Evropa)
• 33 kart: A, K, Q, J, 10, 9, 8, 7 – vsi štirje simboli in srce-6 (Pandoeren – Nizozemska)
• 36 kart: A, K, Q, J, 10, 9, 8, 7, 6 – vsi štirje simboli (Durak – Rusija; Jass – Švica)
• 40 kart: A, K, Q, J, 7, 6, 5, 4, 3, 2  – vsi štirje simboli (Take karte izberejo v vseh deželah, kjer igrajo latinske igre s francoskimi kartami.)
• 48 kart: A, K, Q, J, 10, 9 – vsi štirje simboli z dvema kompletoma kart (Doppelkopf – Nemčija; Pinochle – ZDA)
• 63 kart: Vse iz kompleta 52 kart in dodatne karte 11, 12 za vse simbole, rdeča simbola imata še 13 karto, 63 karta je joker. (500 – Avstralija, ZDA – verzija za 6 igralcev)
• 64 kart: A, K, Q, J, 10, 9, 8, 7 – vsi štirje simboli z dvema kompletoma kart (Bezique – Francija, Velika Britanija)
• 108 kart: dva kompleta 52 kart in štirje jokerji (Uporabljajo se predvsem za igri remi in kanasta v vseh variantah.)

Posebni kompleti
Izumljajo se nove igre, kjer se h kompletu osnovnih štirih simbolov dodajata še peti in šesti simbol. Nekateri se razlikujejo po barvi (zeleno, modro) ali pa se dodajo novi simboli (krona, zvezda, lik podoben teniškemu loparju, ipd.)

V glavnem poskušajo z njimi razširiti obstoječe najbolj popularne igre, predvsem bridž in poker. Najbolj znan poskus je bil narejen leta 1930, ko so uvedli bridž s petimi simboli in 65 kartami. Dodatni simbol je bil krona. Vendar se take igre niso razširile.

KDO JE UPODOBLJEN NA KARTAH?

Na kartah so upodobljeni kralji, kraljice in fanti.

Ali so to posebni liki ali celo realne osebe? Vsak izmed upodobljenih figur na kartah je »oseba« s svojimi posebnimi značilnostmi.

Ali predstavljajo kakšne zgodovinske osebnosti ali pa so to le mitološke figure? Velja sicer prepričanje do so na »francoskih« kartah upodobljeni angleški kralji, saj je bil v času nastanka kart velik del Francije pod angleško nadvlado. Seveda posamezni izdelovalci kart figuram na kartah določijo imena. Vendar je to njihova komercialna poteza. A raziskovalci nastanka kart se nagibajo k tezi, da so prvotni oblikovalci in risarji na kartah upodobili historične, mitološke osebnosti. Danes velja, da so prvi oblikovalci na kartah upodobili naslednje kralje:

• Pikov kralj – David, kralj Izraela is Stare zaveze;
• Srčni kralj – Charles Charlemagne, kralj Francije in imperator prvega Svetega rimskega cesarstva (747–814);
• Karin kralj – rimski cesar Avgustus. A nekateri menijo, da je upodobljen Julij Cezar;
• Križev kralj – Aleksander veliki, kralj Makedonije in osvajalec starega sveta (356–323 p.n.štetjem).

 

Prikaz razvoj lika srčnega kralja v različnih obdobjih. Pod sliko je naveden izdelovalec kart in letnica izdaje.

Ob kraljih so na slikah še kraljice in fantje. Tako bi naj bili:

• Karina kraljica: Rahela (biblijska oseba);
• Križeva kraljica: Argea, Argina (anagram za latinsko besedo »regina« = kraljica – torej oseba ni določena);
• Srčna kraljica: Judith (biblijska oseba);
• Pikova kraljica: Pallas (soznačnica za boginjo Ateno);

• Karin fant: Hector (grški mitološki junak, Trojanski princ)
• Križev fant: Lancelot (Lancelot du Lac, vitez okrogle mize kralja Arturja)
• Srčni fant: La Hire (Étienne de Vignolles, spremljevalec Device Orleanske)
• Pikov fant; Ogier Danski (Ogier de Dane, vitez kralja Charlemagne)

Vsekakor vam želim čim več zadovoljstva pri igri s kartami in čim manj sporov okrog »hišnih pravil«.

Pripravil Andy