»Kamor stopi hunsko kopito, ne rase več trava« – opravičilo za levičarski nacionalistični populizem

Zadnja leta, konkretneje v času vlade prof. dr. Mire Cerarja, opažamo da tihi del koalicije pod firmo Združene levice, širi sovraštvo do Madžarov. Zlasti je to razvidno v odnosu do njihove pripravljenosti, da bi sofinancirali izgradnjo zloglasnega drugega tira koprske proge. Glede na dejstvo, da gre  razmeroma za državne finance majhno denarno vsoto, je vse skupaj še manj razumljivo. Možno bi bilo domnevati, da imajo neke podatke, ki širše niso znani, vendar bi to bil znak samomorilskega precenjevanja njihovih intelektualnih naporov. Ker pa gre za ravnanje, ki je onstran dobrega okusa, tipičen primer levičarskega nacionalističnega populizma, bi morali biti odgovornejši. Kdor seje sovraštvo, bo žel vihar!, pravi star pregovor. V meddržavnih odnosih je to nekaj najmanj koristnega.

Madžari in Poljaki sodijo med gosposke narode vzhodne Evrope. Zaradi revolucionarnega izstopanja nekaterih njunih pripadnikov v 19. stoletju so bili še posebno priljubljeni pri liberalcih pa tudi nekaterih socialistih. Slovenci smo se prav preko Madžarov po I. svetovni vojni prvič neposredno seznanili z vsemi »lepotami« komunizma. Nekateri so nam zato po II. svetovni vojni hoteli predstaviti njegovega očeta Belo Kuna ( 1886 – 1938) kot nekakšnega jugoslovanskega bližnjega sorodnika. Gotovo je sodil med »svetnike« evropskega komunizma, njegovi premurski pristaši pa za nekakšne apostole. O njihovih grehih se v nekdanji socialistični Jugoslaviji ni smelo govoriti.

Slovenci smo imeli z vsemi sosedi težke odnose. Najmanj z madžarskimi. Zgodovina Slovencev pod madžarsko oblastjo je še danes večini Slovencev najmanj znana. Drugače je bilo z Hrvati in Srbi. Med njimi in Madžari je večkrat tekla kri. Med II. svetovno vojno smo doživeli madžarsko okupacijo. Nekater njihovi dejanski ali domnevni pristaši so to po vojni plačali s smrtjo. Murskosoboške vislice na grajskem dvorišču še danes marsikomu  sprožijo srh po vsem telesu. Kljub temu jim po končani vojni ni bilo treba plačati Jugoslaviji in posredno Sloveniji nobenih reparacij. To je bilo slovensko  darilo za rojstvo tamkajšnji ljudski demokraciji. Leta 1956 smo Madžarom vrnili milo za drago. Voditelja tamkajšnje revolucije, ki se je iz strahu pred Sovjeti zatekel na jugoslovansko ambasado, smo jim izročili in čakala ga je »nehumana« smrt po sovjetskem receptu. Imajo naši levičarji, ki imajo tako v čislih nekdanji jugorežim zato slabo vest? Se hočejo maščevati zaradi madžarske vloge v sesutju evropskega komunizma 1989/90?

Slovenski samooklicani levičarji ne poznajo zgodovine. Če bi jo vsaj povohali, ne bi tako častili  Che Guevaro, ki je bil patološki morilec. Revolucijo je razumel kot pravico brezobzirnega pobijanja, zlasti revežev – pastirjev, ki jih je srečeval na svojih revolucionarnih pohodih in je bil sposoben videti v njih zgolj in samo možne izdajalce. Njegov največji užitek je bil ležati z cigaro v ustih na obzidju ob katerem so izvajali masovne masakre.

Se želijo slovenski levičarji Madžarom maščevati, ker je pripadnik njihovega naroda rešil slovensko katoliško osnovno šolstvo?

Sovraštvo do Madžarov so naši levičarji neskončno okrepili, ko so svojo državoo na meji z nekdanjo Jugoslavijo obdali z ovirami proti prehajanju beguncev – migrantov. V resnici so bili le prvi, kajti v tem so jih kasneje vsi posnemali. Tudi slovenska vlada z katero sedaj slovenski levičarji do onemoglosti vlagajo zakone. Če bi bili res tako človečansko čuteči, bi občudovali in podpirali Turčijo, Grčijo, predvsem pa Italijo, ki rešuje moralo Evrope. Nič takega ni slišati iz njihovih ust!

Nisem ne pristaš, ne občudovalec zmagovalca zadnjih madžarskih volitev. Njegova zmaga pa da vsakemu misliti. Madžari niso neumni, Madžari so gosposki, veliki evropski narod, ki se spoštuje in vidi svojo prihodnost v naslednjih desetletjih Evrope. Kakršnakoli že bo. Madžari bodo njen aktivni del. Niso hlapci!

Je v ozadju ravnanja naših levičarjev Sorosev denar? Glede denarja niso tenkočutni. V času najhujše venezulske krize, ko so ljudje tam umirali zaradi pomanjkanja zdravil, so si dali od njihve vlade plačati počitnice v njihovi državi! Nič tako ne razkrinkava prave podobe slovenskih levičarjev  kot njihov odnos do enega največjih svetovnih borznih špekulantov, ki je v revščino potisnil že mnoge, zlasti azijske narode. Je vrhovni svečenik, »papež« najbolj skrajnega liberalnega kapitalizma! Ni višjih vrednot naših levičarjev kot sta oblast in kapital. Za njiju so pripravljeni sprejeti vse. Zato so jim danajski (zahrbtni, zlonamerni) darovi pred katerimi so v antični Grčiji svarili že otroke, nebeška mana.

Spomnimo se, kako je prof. dr. Miro Cerar kot predsednik vlade, kritiziral Viktorja Orbana zaradi ograjevanja Madžarske. Nato je postal njegov največji posnemovalec v Evropi. Da bi dosegel njegov volilni rezultat lahko samo sanja!

Če bi »fovšija« gorela, Slovencem ne bi bilo treba uvažati energije. Odnos do Madžarov je samo druga oblika pomanjkanja samozavesti!

Dr. Stane Granda