Kako na jesen življenja uživa plodove svojega dela nekdanji udbaš, ki je aretiral Janeza Janšo

Kakšne so nagrade za stare partijce, ki sedaj živijo lagodno življenje in sanjajo, da so še vedno na oblasti in lahko počenjajo kar želijo? Tudi agent globoke države in nekdanji uslužbenec nekdanje tajne politične policije Službe državne varnosti Dragan Isajlović ima pod palcem veliko premoženja.

Najbolj zanimiv je podatek. kako se je imenovala ena od njegovih diplomskih nalog iz leta 1988. Demokratska alternativa. To je namreč zagovarjal na na Višji šoli za notranje zadeve v Ljubljani.  Že pred tem je redno spremljal pisanje sodelavcev Nove revije in jih zasliševal, zato je podatke za svojo diplomsko nalogo najbrž dobival kar iz prve roke.

Nekdanji Isajlovićevi sodelavci, pravijo, da je bil Isajlović vedno lojalen SDV, enostavno je verjel v njeno pravico do poseganja v zasebna življenja v imenu obrambe sistema, bil je precej nezlomljiv, kljub temu, da mu nekatere slovenske strukture v SDV niso bile naklonjene, izjemno lojalen je bil Zemljariću. Bil je poln ljubezni do posla, ki ga je opravljal, in je bil po naravi stvari prava izbira za akcijo, ki je imela namen zaustaviti dogodke, ki so se napovedovali.

Dragan Isajlović je širši javnosti najbolj znan kot član skupine Službe državne varnosti, ki je leta 1988 zaradi domnevne izdaje vojaške skrivnosti aretirala Janeza Janšo in preiskala prostore založniškega podjetja Mikro Ada, kjer so iskali tajni vojaški dokument. Po padcu komunističnega sistema pa se je od branitelja nekdanjega sistema prelevil v “podjetnika”. Isajlović je namreč spadal v skupino nekdanjih agentov SDV, ki so denar iz nekdanjih skrivnih fondov udbe in ‘off shore’ podjetij kanalizirali v privatizacijske posle. Na vrhu hierarhije pa Janez Zemljarič, ki je še dandanes Isajlovićev “šef” in osebni prijatelj, oba pa sta si na račun tujih žuljev in dogovorne ekonomije “ustvarila” zavidanja vredno premoženje.

Dvojambornik in vilo na otoku Krku si je Dragan Isajlović prigaral s krvavimi žulji in neprenehnim odrekanjem

Sicer pa je Dragan Isajlović, ki se je očitno nehal napajati iz državnih jasli, najprej probal srečo v naslednici komunistične partije ob nastopu Pahorjeve vlade, ko je na presenečenje vseh postal svetovalec finančnega ministra Franca Križaniča in s tem dvignil precej prahu. Uukvarjal z Muro, MIP in slovenskimi igralnicami. Mure ni več, MIP je mrtev, v zvezi z igralnicami pa se je celo strahopetni Pahor odločil, da so nezakonita lobiranja presegla vse mere in je vložil prijavo na KPK. Klavrno je tako propadla politična kariera Dragana Isajlovića in nato ga je pot vodila v gospodarstvo, kjer je zaradi očitno dobrih političnih vez služil tudi z gradnjo Nordijskega centra Planice, kjer naj bi zaslužil več 100 tisoč evrov. Del te vsote naj bi vložil v svoje hrvaško letovišče in jadrnico. To naj bi izvedel preko ustanovljenega podjetja na Hrvaškem, ki je nato je kupilo Isajlovićevo nepremičnino v Punatu. Kasneje je, kot še nekaj Isajlovićevih podjetjih, končalo v stečaju.

Isajlović je gradil tudi v Bosni in Hercegovini. Bencinski servisi državnega Petrola so tam zrasli pod njegovo taktirko, bil pa je tudi zloglasni zastopnik Golobičeve Ultre.

Do kam vse sodijo lovke ljudi, katere ščiti globoka država? Samo da ima Isajlovič, katerega bi morali Slovenci ob osamosvojitvi izgnati iz Slovenije, saj je škodoval interesom države, svojo jadrnico in hišo na Krku, pa verjetno še kaj.