Kaj je pravzaprav drobiž-kako pomemben je bil?

Drobiž je del denarne enote, ki je namenjen  za plačevanje manjših zneskov oziroma za natančneje zaokroževanje večjih zneskov. Pred je nastala zagata okrog drobiža, ki se pojavlja sočasno  z začetkom prve svetovne vojne  in začetka razpada dvojne monarhije.

Tik pred vojno in dolgo pred tem je veljalo za Avstro-ogrsko plačilno sredstvo krono, da je imela stoodstotno kritje v zlatu. Po definiciji je veljalo 10 kron=3 grame zlata. In sama denarna politika dvojne kronske države se je držala tega. Odstopanj niso poznali.

Vsi seveda v tem času se niso prosto sprehajali z zlatniki za 10, 20 ali 100 kron. Za vsakdanje funkcioniranje populacije so potrebovali drugačne vrste denarja, drobiž. Drobiž je kovan iz cenejših kovin in ni polnovredni denar. Bi lahko rekli premostitveni denar. Tu smo prisiljeni, da ga sprejmemo kot da je polnovredni z vrednostjo na katero se glasi.  Čeprav vemo, da zapisana vrednost na njem ne dosega njegove nominalne vrednosti.  Vrednost, ki jo označuje drobiž ima omejeno plačilno moč in se ga ne sprejema v neomejenih količinah. Ne da se ga pripeljati s samokolnico in plačati z njim kosilo za deset oseb. Tisti, kateremu hočeš plačati z drobižem, te lahko zavrne.

Kako so to reševali med prvo svetovno vojno? Pri največjih bankovciv za 10, 20 in 50 kron si lahko zamenjal za zlatnike. Tu ni bilo nobene »izgube.« Pri srebrnih kronah pa je že bilo odstopanje od nominalne vrednosti. Vsak se je bal izgube realne vrednosti premoženja, v kolikor je konvertiral svoje zlate krone za druge apoene drugačne kovine. Vojna je prisilila Avstro-Ogrsko k izdaji bankovcev, ki niso izpolnjevali vse standarde na področju izdaje  bankovcev. V začetnem obdobju vojne so bankovci bili zelo slabi.  S kovinskim drobižem so bile težave, z bankovci in dovolj dobre kvalitete, da bi prepričala njih imetnike pa tudi.  Bile so komične situacije, pogojno rečeno, če si imel v žepu 50 kronski bankovec ( danes bi realno veljal 500 EUR), si nisi mogel privoščiti pol kilograma korenčka za juho, čeprav si imel v žepu denar, da bi kupil vso zelenjavo na tržnici. Težavo so rešili z nevsakdanjo »pogruntavščino,« imenovano trganje dvokronskega bankovca. Najprej se jo to pojavilo v Budimpešti na Ogrskem. Celo na drugem koncu Avstro-Ogrske, v Trstu so baje zapisali, kaj neki se gredo tam nekje na Ogrskem,  da trgajo krone na polovičke in četrtinke ter z deli bankovca plačujejo storitve. Nezaslišano.

Čez en teden se je zadeva s plačevanjem storitev s pravilno pretrganim bankovcem razširila do Trsta, kjer so to »novotarijo« sprva ostro kritizirali. Plačevanje s trganjem denarja je trajalo dobrih pol leta. Kasneje so izdelovali drobiž v več valovih.  V tem času je celo bila potrebna intervencija tako, da so iz enega dela monarhije peljali na drugi konec. Takšen primer je bil, ko so iz Ljubljane v Trst peljali drobiž v protivrednosti  450.000 kron. Velikokrat so izzvali obratni učinek od želenega. Da se ga nujno rabi, do tega da pa je poslovanje z njim zamudno posebej, če se ureja določena zadeva, v katero je vključeno večje število ljudi v določenem časovnem intervalu. Posebej v času vojne in v pomanjkanju živil v prosti prodaji,  ko so ljudje dobivali živila po seznamih in na izkaznice za osnovna živila, kjer je bilo potrebno v kratkem času urediti in narediti načrtovano.

Ob koncu vojne, ko je Avstro-Ogrska razpadla na več držav, je krona ostala kot plačilno sredstvo s tem, da so države papirnati denar žigosale in ta denar je ostal v obtoku v določeni državi. Kasneje je več teh na novo nastalih  držav to  naredilo. Najbolj dolgo so nežigosane krone imeli na Ogrskem. Tam so se stekale vse nežigosane krone, kar jim je na koncu »prineslo« galopirajočo inflacijo.

Vane K. Tegov