Jožef Horvat NSi: Šarčevi peterici pomemben le volilni plen

Iztekel se je prvi krog dogovarjanj med parlamentarnimi strankami pri iskanju rešitev in kombinatorike za oblikovanje vlade, ki bi imela v parlamentu vsaj 46 poslanskih glasov podpore. O tem je PRS Borut  Pahor v ponedeljek  obvestil DZ, da ne bo predlagal kandidata. S tem pa bo začel teči drugi krog iskanja kandidata za predsednika vlade. O minulih pogajanjih s Šarčevo peterico strank smo se pogovarjali z vodjo poslanske skupine NSi Jožefom Horvatom. 

V NSi smo že pred volitvami jasno napovedali, da se bomo odzvala povabilom na pogajanja  za morebitno koalicijo. Mi smo se odzvali na vsa povabila, ki smo jih dobili. K pogajanjem nas je povabil zmagovalec volitev Janez Janša in  smo se jih udeležili. Prav tako pa nas je k pogajanjem povabil drugo uvrščeni Marjan Šarec in  tudi teh pogajanj smo se udeležili. Moram pa priznati, da so bila pogajanja z Marjanom Šarcem že v začetku usmerjena bolj v delitev resorjev, zato smo v NSi predlagali, da je pomembneje poenotenje glede vsebine. Gre vseeno za ključna razvojna vprašanja, iskanje poti za njihovo rešitev, delitev resorjev pride šele na koncu pogajanj. Pri peterici pa so bili v ospredju pogovorov, kdo bo zasedel kateri ministrski stolček, premierski naj bi bil tako ali tako rezerviran za Šarca. Tak dialog že v štartu onemogoča oblikovanje stabilne in razvojno naravnane vlade.

Kakšen je bil vsebinski izplen NSi pri pogajanjih s Šarčevo peterico? Če smo iskreni, ste se v volitve podali z obsežnim in vsebinsko dobro pripravljenim programom, kar za ostale, zlasti za LMŠ Marjana Šarca, ni mogoče trditi.

Kar se tiče vsebine, smo v pogajanjih dosegli relativno veliko. Veliko našim rešitvam so prikimali, vendar se je zapletlo tudi pri rokih uresničitve. Ključni problem, ki smo ga opazili in ki bi lahko usodno vplival na (ne)delovanje potencialne koalicije 5+ 1, je duh konfliktnosti. Ta se je med trojico še pred kratkim vladajočih strank SMC, SD in Desus, prenesel tudi v današnji čas.  Sam sem pričakoval, da bo retorika teh treh strank  oziroma njihovih predsednikov, nekoliko drugačna, pa sem se uštel. Zato v NSi ocenjujemo, da s prisotnostjo in celo eskalacijo tega konfliktnega duha, takšna ekipa ne more funkcionirati in voditi države.

Znašli smo se torej v položaju, ko nobeden od potencialnih kandidatov za mandatarja, torej zmagovalec volitev Janez Janša SDS in drugo uvrščeni Marjan Šarec LMŠ, po izteku prvega 30 dnevnega roka nimata zagotovljenih 46 podpisov podpore v DZ, o čemer nas bo na seji DZ  petek, 27.7.  obvestil tudi PRS Borut Pahor. S petkom bo začel teči drugi krog, ki traja dva tedna. In če po dveh tednih ne Janez Janša in ne Marjan Šarec PRS Borutu Pahorju ne bosta postregla s 46 podpisi, stopamo v tretji krog, O tem bomo odločali na seji DZ 14. avgusta. Takrat začne teči le 48 urni rok, v katerem lahko mandatarja predlaga 10 poslancev, ki se ga lahko izvoli tudi z navadno večino. V kolikor tudi tretji krog ne prinese imena mandatarja, bo DZ o tem obvestil PRS Boruta Pahorja in ta bo razpisal nove predčasne volitve, ki so lahko na sporedu v nedeljo, 23. oktobra.

Tak scenarij bi bil za Slovenijo zelo slab, kajti Slovenija nujno potrebuje stabilno in razvojno naravnano vlado, ker se problemi kopičijo in rastejo, poleg tega pa so pred nami tudi izjemno pomembni izzivi, med drugim tudi predsedovanje Svetu EU.  Če bi morebiti vseeno prišlo do predčasnih volitev v oktobru, bi lahko vlado dobili šele po novem letu 2019. Tega si Slovenija ne more privoščiti, res nujno potrebujemo vlado s polnimi pooblastili. V NSi smo povedali, da bi iskanju rešitev za oblikovanje koalicije in sestavo vlade imata zmagovalec in drugo uvrščeni na volitvah. To je jasno povedal tudi Janez Janša, predsednik SDS na sestanku z vodstvom naše stranke. Sam upam in si želim, da se bo vzpostavila neka uravnotežena koalicija, sam temu rečem 2 + 2, SDS, NSi, LMŠ in SMC. Že vodenje Sveta EU, ki je pred nami, zahteva oblikovanje takšne stabilne vlade. Sedanja v ta projekt ni vložila niti evra, kaj šele usposobila kader. Ko smo prvič leta 2008 predsedovali Svetu EU smo za ta projekt usposobili nekaj čez 400 ljudi. Spomnim se, da sta nam na eni večerji v Bruslju tako Baroso, predsednik EU komisije, kakor predsednik EU parlamenta Pöttering, izrekla kompliment, da je »Slovenija nova zvezda na evropskem nebu!« Po tem obdobju ne skrivam zaskrbljenosti, da je Slovenija, kar se kredibilnosti znotraj EU tiče, drastično padli. Padamo v brezno, Slovenijo se več ne upošteva, kar je več kot očitno pri vseh mednarodnih zgodbah, v katere smo vpleteni, od nekdanje NLB, do implementacije arbitraže s Hrvaško…..

Kako se bo Marjan Šarec po tem, ko ste se mu zahvalili za nadaljevanje pogajanj, ker je bil v glavah peterice volilni plen in ne vsebina, lotil dialoga z Levico oziroma njenim programom, ki je popolno nasprotje vašega in na katerega je Šarec, vsaj načelno. tudi pristal?    

To vprašanje si tudi sam postavljam. Po mojem dojemanju Marjan Šarec ni zaupal levo orientiranim strankam v tej potencialni koaliciji 5 + NSi. Mirno lahko povem, da je še najbolj zaupal NSi. Nekje je celo izjavil, da ni največji problem NSi, kar se je skozi pogajanja tudi pokazalo. Občutek imam, da je Marjan Šarec spoznal to brutalnost, to težo odgovornosti vladanja, vodenja države pri tako kompleksno politično pisani sestavi Državnega zbora. Zato upam, da ga bo to vseeno intimno nagovorilo, da se bo priključil izkušenejšim.

Kako komentirate sedenje na dveh stolih pri Miru Cerarju, Dejanu Židanu in Zdravku Počivavšku? Gospodje so še vedno predsednik vlade in ministri v odstopu in odhajanju, torej sedijo na stolu izvršilne oblasti, hkrati pa kot poslanci Državnega zbora sedijo na sedežu zakonodajne veje oblasti.

To je svojevrsten ustavni problem. Zna se celo primeriti, da bo ob morebitnih vnovičnih predčasnih volitvah, ta vlada, ki je od 14. marca v odhajanju, državo vodila tudi še januarja 2019. Gre za hudo zakonsko in ustavno anomalijo,  kar zadnje čase spoznavajo in priznavajo tudi politiki, politični analitiki in tudi novinarji, ki jo lahko reši le sprememba volilne zakonodaje. Minimalno, kar bi lahko naredili takoj, kajti Državni zbor je polno operativen z vsemi pristojnostmi, da se s spremembo Ustave stopimo naproti volivcu in mu omogočimo neposrednejši izbor kandidatov za poslance. Gre za majhen korak, ki se mu pravi ukinitev volilnih okrajev, za kar bi moralo glasovati 60 poslancev, torej ustavna večina. Težav načeloma ne bi smelo biti, kajti v osnutku koalicijske pogodbe Šarec + 5 je zapisano, da je to potrebno narediti.  Ko pa je predsednik DZ Matej Tonin v pogovoru z vodji poslanskih skupin načel to vprašanje, pa se je pričelo mečkanje, da tega ne moremo, ker nimamo vlade….če pa bi bila iskrena volja oziroma, kakor je dejal Matej Tonin, »kjer je volja, je tudi pot,« bi lahko storili ta minimalni korak, s katerim bi močno povečali možnost, da volivčev glas odloči, kdo ga bo zastopal v parlamentu.

Z Jožefom Hrvatom sva se pogovarjale v ponedeljek. Da je NSi zelo zaželjena nevesta v Šarčevi koaliciji peterice potrjuje tudi današnje vnovično povabilo Marjana Šarca, ki sicer zveni nekoliko izsiljevalsko, da se Matej Tonin in NSi do ponedeljka odločita ali obstaja kaj možnosti za njihovo sodelovanje v koaliciji LMŠ, SMC, SD, ZAB, Desus. Verjetno je Šarec spoznal, kdo bo nosil hlače v vladi, če se slučajno koalicijsko “zliže” z Mesčevo levico.

Boris Cipot