Dr. Stane Granda: Politična higiena in kultura – kje sta?

Parlamentarne volitve so največji praznik demokracije v vsaki državi. Ljudje izberejo zmagovalca in začne se postopek oblikovanja parlamentarne večine in iz nje izhajajoče vlade. Ve se, da predsednik države kot njen prvi mandatar mandat ponudi najprej zmagovalcu. To je navada v civiliziranih državah.

V Sloveniji doslej ni bilo nasprotovanj tem pravilom. Pojavila so se, ko so predvolilne ankete začele nakazovati, da Marjan Šarec ne bo zmagovalec. Že vnaprej so zanikali pomen in rezultat volitev. Zato je »četrta veja oblasti«, nikoli še nismo z vedeli, kdo ji daje tak mandat, sestavljanje vlade vzela v svoje roke. Predvidela je dve potezi. V prvi je zahtevala od nekdanje koalicije plebiscitarno izrekanje o možnem sodelovanju v vladi Janeza Janše kot nespodobno. Temu sta se pridružila še Šarec in Bratuškova. Njen drugi korak je bil odrekanje pravice predsedniku države, da izbere mandatarja. Zlasti za drugo je bilo angažiranih tudi veliko pisunov iz Kučanove orbite z njim na čelu. Če je doslej g. Šarec dopovedoval, da za njim ni stricev iz ozadja, je to po vpletanjih »modrookega« praktično nemogoče. Ne samo to. Dokazal je, da njemu in njegovim gre zgolj in samo za oblast in to za vsako ceno. Nervoznost, ki jo kaže preziranje in neupoštevanje politične higiene, to nedvoumno potrjuje. Oblast za vsako ceno. O državi in državljanih njegova koalicija ne razmišlja.

Kombiniranje Šarca in njegovih z NSi kaže neverjetne podobnosti z nekdanjo OF. V vladno koalicijo bi jih vzeli, da bi pridobili na svojo stran prebivalstvo, ki levice nikoli ne bo podprlo. Seveda oni ne bi čakali z dolomitsko izjavo nekaj let, ampak bi to predstavljal podpis koalicijske pogodbe. NSi bi bila dejansko politično mrtva. Kdaj pa so komunisti, Židan je dejansko prvi mandatar, še upoštevali politične sporazume. Verjetno je bil Hitler-Stalin prvi in zadnji. Preveliko ceno so plačali za to nezaslišano naivnost od svojega vsestranskega nacističnega učitelja. Da je to še vedno živo, dokazujejo tudi Mladičevi pokoli v Srebrenici ali pa dogajanje v Nikaragvi, Venezeli in še kje – na primer v Putinovi Siriji.

Sestavljaci Šarčeve vlade, imenovati bi jo morali novinarsko ali nehigensko, nam obljubljajo, kako bodo nastavljali hrbet za koristi države in državljanov. Nedvomno ga bodo, ker ga bodo morali upogibati zaradi teže nakradenega blaga. Imamo več kot petdesetletne izkušnje in zato smo tam, kjer smo. Obljubljajo pravno državo, strpnost in politično kulturo. Težko jih je razumeti, saj ne upoštevajo niti volilnega izida, z zmagovalcem volitev se niso pripravljeni niti srečati, še manj pogovarjati. Je to upanje za našo prihodnost? Če bi pri nas bila vsaj trohica pravne države, strpnosti in politične kulture, bi bili že zdavnaj na smetišču zgodovine.

Cilj Šarčeve vlade v nastajanju je razrušenje slovenske države. Na to kaže predvsem odnos do temeljnih vrednot civilizirane družbe, ki smo jih zgoraj naštevali in njihovega reprezentanta – predsednika države. Danes v Sloveniji nisi »in« če ne boš pogovora načenjal z norčevanjem iz Trampa, nadaljeval z blatenjem Orbana in končal z poniževanjem Pahorja. Svojo pravilno orientiranost pa moraš potrditi z zaklinjanjem, da je Janša diktator in poosebljenje slovenskega in svetovnega zla. Če vse to zmoreš si »jack«, fant od fare smo rekli včasih in sprejemljiv sogovornik  med »izobraženimi, razgledanimi in strpnimi«

Politična higiena in kultura v Sloveniji po letu 1918, ko smo se začeli vtapljati v Jugoslavuji, ni bila nikoli visoka. Znani pisatelj in politik Ivan Tavčar je bil zgrožen, ko se je vrnil s svojega prvega obiska v Beogradu po I. svetovni vojni. Ivan Cankar nas je svaril, mi z glavo v »zarje Vidove«. Komunizem  pravno državo, politično higieno in kulturo prezira kot buržoazne vrednote. Slovenci se jim moramo dejansko navajati na novo. Žal nihče ne skrbi za minimalne stopnje naše evropeizacije, milijone pa dobiva  Turnškova organizacija, ki nas želi zadržati v mraku in temi neciviliziranosti. Pravzaprav nam gre še ob vsem zlu v državi še čudno dobro. Vprašanje je, kako dolgo še? Zaradi neverjetne slovenske trdoživosti in težkih preizkušenj v zgodovini smo in moramo biti optimisti. Bolj je težko, bolj se moramo zavedati, kako bo slabo propadlo. Kje je nekdanja vsemogočna LDS?

V Sloveniji je silno zatohlo.  Politično, pravno, kulturno, znanstveno, da o zdravstvenih zadevah niti ne govorimo. Le gospodastvo  zaradi notranjega zagona še nekako vztraja. Podobno je v naravi, kjer vinogradi, sadni in drugi nasadi ječijo pred vedno novimi plesni. Kljub težkim razmeram ne bomo nehali kmetovati, kljub težkim razmeram bomo Slovenci ostali Slovenci!

Dr. Stane Granda