Janez Janša se je v Bruslju udeležil izrednega zasedanja Evropskega sveta – izjava po zaključku zasedanja

Predsednik vlade Janez Janša se je v Bruslju udeležil izrednega zasedanja Evropskega sveta, na katerem so razpravljali o enotnem trgu, digitalni preobrazbi, vprašanjih, povezanih z Belorusijo in razmerami na Vzhodnem Sredozemlju. Spregovorili pa so tudi o koronavirusni situaciji.

Kot je po zaključku zasedanja povedal predsednik vlade, je bil današnji del zasedanja Evropskega sveta v veliki meri posvečen izmenjavi informacij v zvezi s Covid-19. “Evropa je v drugem valu, to je verjetno še poletni val, naša skrb pa je predvsem usmerjena v hladno obdobje, torej v prihajajoče mesece, ko bodo tu tudi gripa in druge bolezni, in ta izmenjava informacij je bila vsaj zame izjemno koristna zaradi lažjega načrtovanja prihodnjih ukrepov, ” je uvodno dejal predsednik vlade in dodal, da je ta tema prišla tudi v zaključke zasedanja in se bo nadaljevala na naslednjem zasedanju Evropskega sveta.

Premier Janez Janša je dejal, da so evropski voditelji prejeli tudi informacije v zvezi s cepivom oziroma tem, kdaj bo cepivo na razpolago. “Te informacije so zelo okvirne, skoraj zagotovo pa tega ni mogoče pričakovati do konca letošnjega leta ali spomladi v prvem delu, vsaj ne v količinah, ki bi zadostovale, zato so resne priprave na hladno sezono koronavirusa še toliko bolj pomembne in to praktično za vse države članice EU,” je povedal predsednik vlade.

Naslednja velika tema, ki ni doživela veliko razprave, je pa izjemnega pomena z vidika predsedovanja Slovenije v naslednjem letu, je poglavje o digitalnem enotnem trgu in ekonomskih ukrepih. “Govorim o delu glede večje odpornosti EU v smislu iz izkušenj, ki smo jih dobili z epidemijo v pomladnem delu in gre za oblikovanje strategije za večjo odpornost Evrope ob podobnih tveganjih ali drugih izrednih razmerah, v katerih Evropa v prihodnje ne sme biti tako odvisna od drugih, kot je bila spomladi in je deloma še sedaj,” je povedal premier in nadaljeval, da gre pri tem za usmeritev selitve proizvodnih načrtovalnih kapacitet nazaj na evropsko celino in za vprašanje izgradnje lastnih znanstvenih in gospodarskih kapacitet, “da bomo sami sposobni proizvajati vse, kar mora biti takoj na razpolago v podobnih situacijah, kot je ta zadnja pandemija.”

“Ti sklepi bistveno olajšujejo naše priprave predsedovanja v drugi polovici prihodnjega leta,” je dejal predsednik vlade in opozoril, da gre tudi za ena ključnih prioritet našega predsedovanja, ki se bo gotovo vleka še v prihodnost, saj gre za obsežno prestrukturiranje, ki se ga v celoti še ne zavedamo.

“Včerajšnja razprava je dokazala, da je Evropska unija kljub pomislekom in razlikam sposobna zaščititi svoje interese, to so interesi vseh skupaj in vsake države članice posebej, v tem konkretnem primeru Grčije in Cipra,” je o razmerah na Vzhodnem Sredozemlju povedal premier in dodal, da glede na njegove izkušnje lahko reče, da je bilo prvič, da je bila ta problematika prediskutirana  do konca in da “nismo prišli le do objavljenih zaključkov, ampak je jasno, kaj se bo zgodilo, če bo razvoj v Mediteranu šel v pozitivno smer in kaj če v negativno smer. Na to temo se bomo vrnili tudi decembra in po tej razpravi včeraj je tudi jasno, kaj morajo tisti, ki so odgovorni, pripraviti za obe varianti za decembrsko srečanje,” je povedal predsednik vlade.

Poudaril je tudi, da je bila razprava o Belorusiji krajša, “ker je bilo tu manj dilem.” “Ukrepi, ki so bili sprejeti, so odločni, puščajo pa odprta vrata za določen dialog, ki je bil do sedaj zavračan s strani beloruskih oblasti,” je povedal premier in dodal, da je tudi po tej razpravi  jasno, kaj bodo naslednji koraki, ki jih bo EU naredila v okviru tega, kaj ima realno na razpolago.
“Enotni smo bili v obsodbi zastrupitve ruskega opozicijskega voditelja Navalnega,” je povedal predsednik vlade in dodal, da so voditelji slišali konkretno informacijo o celotnem dogodku, ki ne pušča dvoma o dogajanju, čeprav se na nekatere analize še čaka. “V tem primeru se je uporabilo nesprejemljiva sredstva za utišanje kritičnega glasu,” je povedal premier in dodal, da gre tudi za način izbire sredstev, ki je zavržen že od začetka človeške zgodovine in so ostre reakcije zato  še dodatno potrebne.

“Močno v interesu prav vseh držav članic je, da se finančni paket, ki je bil sprejet julija, in ki je v veliki meri rešil situacijo s COVID-19 v ekonomskem smislu za celotno EU, čimprej realizira in da tu ne bo zamud,” je o še eni od razprav ocenil predsednik vlade in pozdravil vse napore, ki se vlagajo v uskladitve z Evropskim parlamentom.  “1. januar je mejni datum, ko morajo vsi ti instrumenti biti na razpolago,” je še povedal predsednik vlade Janez Janša.