Golota škofa Štumpfa ali Sam, Ham in Jafet – zgodba iz Biblije ali Kučanov bizarni boj za lastni spomenik – opomin

Če kaj, nam je Cerkev ohranila zgodbe, zapisane v Svetem pismu. Te so temelj naše civilizacije. Vtkane so v naše odnose. Še za najbolj zakrknjeno ateistično in ideološko usmerjeno osebo se najde zgodba, v kateri le ta nastopa.

Na predvečer 100. obletnice priključitve Slovenske krajine (sedaj Prekmurje) državi SHS, kjer je škof Štumpf s pomočjo škofovske konference postavil lasten program in tako nastavil ogledalo Kučanovemu ideološko očiščenemu, je prišlo do medijskih dogodkov, ki kažejo na moč Kučanove “globoke države”.

Ker se hudič vedno rad prikaže tam, kjer se razkriva resnica, ni bilo potrebno dolgo čakati. Nesmrtna duša komunista – laž je prišla na dan preko bodočega možnega kandidata na listi Židanove SD za župana v Ljutomeru, trenutnega dopisnika časnika Dnevnik Dejana Karbe. Študij teologije je lahko krasen most med resnico in lažjo, med fikcijo in realnostjo. Če pustimo ob strani najverjetneje vpletene duhovnike, ki nastopajo kot akterji v piščevih fikcijah, se redkokdaj tako nazorno pokaže geneza boljševistično komunistične laži.

Na skrajnem SV države imamo tako ob Kučanovih “Hamih” možnost spremljati ponovno rojevanje rdečega prekletstva. Škof Štumpf zelo dobro razume nevarnost ponovne restavracije boljševistično postmodernega kulturnega komunizma v Sloveniji. In če drugi na desni in na desni strani reke Mure nočejo razumeti, da je levi kraj Mure od nekdaj primeren za razne ideološke eksperimente, to zelo dobro razume škof Štumpf.

Upor škofa Štumpfa Kučanovemu odboru, ki pripravlja boljševistično verzijo resnice dogodkov izpred 100 let, ko so katoliški duhovniki “plivanošje” z obeh strani Mure uspeli narediti “prekmurski čudež”, je zganil ves katolištvu nenaklonjen lobi, vse tja do Vatikana. Kučan ob sebi ne bo trpel katoliškega škofa z drugačno resnico o Slovenski krajini, kot jo vidi on sam. In v kateri je on osrednja figura.

To priliko je izrabila (tako vsaj Karba – če se ne bi to spet izkazalo kot njegova novinarska raca) peščica nespoštljivih duhovnikov, ki bi morali po škofovem dekretu zapustiti svoje župnije. Kot kaže, so svoje nestrinjanje razkrili novinarju Karbi, padlemu teologu in možnemu kandidatu na Židanovi listi (SD) za župana v Ljutomeru in s tem upali na pozabo njim očitanim dejanj, zaradi katerih bi morali zapustiti župnije. Posebej težko je to sprejel župnik Benkovič.

Sledil je niz člankov v levičarskem Dnevniku, pa tudi v Slovenskih novicah in še kje. Pred tem pa so se vršile cenzure vseh škofovih objav v zvezi s pripravami na 100. obletnico s strani lokalnih medijev. Bizarno “zabavanje” (kot pravi apostolski Nuncij) je prišlo tako daleč, da so dogodek, kjer je škof ob 100-letnici načrtovan program aktivnosti s pomočjo sodelavcev predstavil povabljenim županom, predstavili kot dogodek, ki ga je organiziral SD-jev župan Jevšek. Nosilna slika pa je kar zgradba občine z evangeličansko cerkvijo v ozadju.

Drug tak “zabaven” dogodek je bil predstavitev pobude škofije v mestnem svetu za postavitev kipov s strani Kučanovega odbora “cenzuriranim” katoliškim duhovnikom pred stolnico sv. Nikolaja. Uredniki lokalne televizije so v strahu pred direktorjem mestne uprave Srečko Đurovom SD, tako kot v času najtršega boljševizma, v celoti izrezali njeno pol urno predstavitev. V večernih urah tako v posnetku tega enostavno ni bilo. V Polanič – Haklovem časopisu Vestnik pa je Židanova svakinja Nataša Gider, odgovorna urednica Polanič-Haklovega Vestnika,  posebej skrbno pazila na udaren naslov v zvezi s škofijo in slikovni izbor. Predstavitev predloga ureditve dotrajane ploščadi pred stolnico je tako pospremila z udarnim nosilnim naslovom (novinar Milanov) IN BESEDA BO BETON POSTALA. Vsekakor pa je poskrbela za to, da se nista NIKOLI na slikah v enem prispevku pojavila Kučan in Štumpf hkrati. Škofu Štumpfu je bila pot že začrtana. V pogovorih z novinarji si zaznal odkrito sovražnost in po njihovi lastni definiciji “sovražni govor”. Njegovi grehi proti resnici izrojene postmodernistične, kulturno marksistične levice so previsoki.

Nuncij v Sloveniji Juliusz Janusz v svojem nagovoru med drugim kot odgovor “zabavanju” raznih novinarskih “Karb” pravi: »…Mediji se zabavajo s posredovanjem lažnih novic o Cerkvi. V državi s krščansko večino, bi človek pričakoval bolj konkretno sodelovanje med Cerkvijo in državo.«

Škofa Štumpfa “razgaljajo” do nagega. Biblija, katere zgodbe bi naj duhovniki in teologi v gonji proti svojemu škofu Štumpfu razumeli in varovali, ima za to posebej primerno zgodbo o Noetovih sinovih.

 

Sem, Ham in Jafet

Noetovi sinovi, ki so odšli iz ladje, so bili Sem, Ham in Jafet. Ham je Kánaanov oče. Trije so bili Noetovi sinovi in ti so obljudili vso zemljo. Tedaj je Noe, mož zemlje, začel saditi vinograd. Ko pa je pil vino, se je napil in nag obležal sredi svojega šotora. Ham, Kánaanov oče, je videl nagoto svojega očeta in je šel to pravit obema bratoma, ki sta bila zunaj. Sem in Jafet pa sta vzela plašč, si ga dala na ramena, šla zadenjsko in pokrila nagoto svojega očeta. Obrnjena sta bila torej proč, tako da nista videla njegove nagote. Ko se je Noe prebudil iz vinske omame in izvedel, kaj mu je storil njegov mlajši sin, je rekel:

»Preklet bodi Kánaan; bodi hlapec hlapcev svojih bratov!«

Potem je rekel: »Blagoslovljen GOSPOD, Semov Bog; Kánaan mu bodi za hlapca! Naj Bog razširi Jafetov prostor, naj ga naseli v Semovih šotorih in Kánaan mu bodi za hlapca!«

Noe je po potopu živel še tristo petdeset let. Vseh Noetovih dni je bilo torej devetsto petdeset let.

Potem je umrl.

Morebitni odhod škofa Štumpa bi pomenil izpolnitev vseh intimnih želj tovariša Kučana. Tako se bo lahko pred spomenikom z Leninovim emblemom v bronu ovekovečilo Kučana kot največjega med buditelji. Sam Bog ve, kakšna bo resnica čez 100 let. S tem bi se mu uresničile Stalinove sanje. K njegovemu spomeniku bi se prihajali klanjat tudi od kulturnih marksistov “požegnan žlahtno rdeči” škof.

Facebook objave beltinskega župnika Alojza Benkoviča. Ponuja tudi posredništvo pri gotovinskih kreditih na roko. Faranom še razloži (satirično), kdaj se Janezu liže rit. Izjave o prvaku SDS Janezu Janši.

O.B.