Gančani: 100 let gančkega majoša/mlaja
Bil je april 1919, ko se je na domačem pragu znašla peterica mladih mož iz Gančan, srečnih, da so se živi in zdravi vrnili z ruskih bojišč prve svetovne morije. V zahvalo za to, da so preživeli vojno morijo, so v bližini domače kapele postavili mlaj, “majoš” v čast devici Mariji, po vzoru mlajev, ki so jih videli v Rusiji. Čeprav so prvi “majoš” postavili na skrivaj v zavetju noči, se je tradicija hitro prijela.
In tako so danec v Gančanih že stotič postavljali majoš. Tokratna jelka,ki se je “žrtvovala” za majoš, je bila dolga 30 metrov. Sam vrh (vrij) so fantje in dekleta letnih 2001 bogato okrasili in ga ponesli z domačije ene izmed “lejtnic” mimo kapele na staro nogometno igrišče, kjer so spojili deblo in vrh. Nato je sledilo več kot poldrugo uro dolgo postavljanje mlaja. V skladu s tradicijo se vse opravlja ročno, v dogodek pa je vpeta praktično vsa vas.
Seveda vsako leto postavljanje “gančkega majoša” v Gančane privabi vse več obiskovalcev od blizu in daleč. Vseeno gre za vsestranski krajevni praznik, ki je že zdavnaj prerasel lokalne okvire, sama prireditev s postavljanjem “majoša” pa spada med etnološke posebnosti in je na seznamu registriranih enot nesnovne kulturne dediščine. Med obiskovalci je bil tudi evropski poslanec dr. Milan Zver. Z zanimanjem je spremljal postavljanje majoša in pri tem priznal, da mu ob takih dogodkih obudijo spomini na mladostna leta, ki jih je preživel v bližnjih Bratoncih, na domačiji pokojnega očeta.
Ob 19. uri je sledila proslava s kulturnim programom, slavnostni nagovor je imel predsednik republike Pahor, ki je sicer “zamudil” postavljanje mlaja. Nocojšnje dogajanje bo bodo sklenili s prav tako obveznima kresovanjem in veselico.
Preteklo soboto so ob predstavitvi knjige Stou lejt gančkoga majoša 1919–2019, razstavi Gančki majoš od priprave do postavitve in postavitvi malega majoša pri vaški kapeli, kot so to storili leta 1919, odkrili še spominski znamenji prvim postavljavcem majoša in duhovniku Marku Žižku.