Furs pa odira in odira

Anomalij pri Fursu, kar se obravnave delavcev migrantov tiče, je vse več in več. Zato ne čudi, da se v sindikatu delavcev migrantov nagibajo k odločitvi, da zaradi tega sprožijo spor na Upravnem sodišču.

Za ponazoritev razlogov, zaradi katerih delavci migranti razmišljajo o tožbi na Upravnem sodišču, navedimo en primer. Delavca migranta, oba zaposlena v Avstriji, oba koristita največji Pendler, ker imata obadva do delovnega mesta 80 kilometrov. Prvi delavec zasluži  100.000 evrov bruto na leto,  drugi pa  35.000 evrov bruto.  Za oba v Sloveniji velja enaka davčna olajšava za prevoz na delo in malico, in sicer 9.552 evrov.  Brez upoštevanja olajšave za stroške v zvezi z delom bo prvi zdomec plačal 5.643,62 evra, drugi pa  3.769,40 evra. Če pa bo Furs upošteval enotno olajšavo za oba, to je 9.552 evrov, bo prvi doplačal le 867,625 eur, drugi pa 1.127,075 eur. Seveda je zanimiv finančni učinek doplačila na osnovi enake olajšave (9.552 eur); pri prvem delavcu 4.776 eur, pri drugem 2.642 eur, kar pomeni, da je prevožen kilometer in malica za prvega delavca več vredna.

Za prvega to pomeni praktično 50% dejanskih stroškov, za drugega le 28 odstotkov. Ali gre pri Fursovem obračunu za diskriminacijo? Seveda, dodajajo delavci migranti, gre za nekakšen privilegij tistih z višjimi bruto plačami.  Ponujajo še eno primerjavo; delavec v Sloveniji, ki na letni ravni zasluži 100.000 evrov  bruto, plača državi 24.788,4 evrov  davka. Delavec v Avstriji z enakim letnim zneskom bruto zaslužka, torej 100.000 evrov,  plača v Avstriji 25.850,67 evrov davščin, seveda če ne uveljavlja Pendlerja. Če mu Furs  ne prizna olajšave za stroške v zvezi z delom, mora slovenski davkariji doplačati še 3.720,985 evrov. Zakaj je temu tako? Delavci migranti odgovarjajo, da zato,   ker  Avstrija pozna socialno kapico, pri nas pa  govorijo o razliki do slovenskega davka. Zato so v SDMS prepričanim, da so dvojno obdavčeni, ker v Sloveniji ne upoštevajo avstrijske davčne osnove za plačilo davka, ampak v davčni red prenesejo celoten bruto zaslužek. To pa je po mnenju članov sindikata delavcev migrantov povsem svetovni unikum, zrasel na zeljniku  Mramorja, Ropa, Cerarja, Vraničarjeve. Nič drugače ni pri olajšavah za slovenskega delavca. Več zasluži, večji je finančni učinek. Glede na davčni razred pač. Na vrsti je Upravno sodišče, in če jim tamkajšnji sodniki ne bodo prisluhnili, se bo SDMS obrnil tudi na ustavne sodnike.