France Cukjati na Teharjah: Izključevalnost je tisti rak družbe, zaradi katerega narodi izumirajo in propadajo

Danes na Teharjah pri Celju, tako kot vsako leto tradicionalno na prvo nedeljo, ki je tokrat na rožnovensko  nedeljo v mesecu oktobru, poteka obletna sveta maša in spominska slovesnost za žrtve povojnih pobojev v organizaciji Nove Slovenske zaveze in župnije Teharje. Prišlo je veliko število svojcev iz vse Slovenije in od drugod.

Sveto mašo je vodil upokojeni  celjski škof dr. Stanislav Lipovšek, ki je svoji pridigi dejal: «Prišli smo da bi se z njimi srečali, prižgali lučko spomina in hvaležnosti ter  zanje molili. Ljubezen do sovražnikov je novost krščanstva. V naši Sloveniji mora priti do sprave, Kajti brez sprave  in odpuščanja ni možno živeti v sedanjosti in razmišljati o prihodnosti. Sprava je mogoča le, če smo pripravljeni  odpuščati. Odpuščanje pa je možno le takrat, če smo pripravljeni spoznati resnico, pa če je še tako boleča, težka in obremenjujoča. Samo resnica osvobaja« je poudaril Stanislav Lipovšek, upokojeni celjski škof.

Osrednji govorec  je bil   dr. France Cukjati, nekdanji predsednik državnega zbora Republike Slovenije. »Na ta kraj  trpljenja naših fantov in žena ter spomina in opomina, katerih edini greh je bil da so ljubili svojo domovino. Smo na kraju holokavsta  mlade domoljubne Slovenije, na kraju zločina, ki ga je prinesla tako imenovana osvoboditev. Zgodovina človeštva je mnogokrat dokazala, da je izključevalnost  tisti rak družbe. zaradi katerega narodi izumirajo in propadajo. Tudi zato prihajamo sem da ohranjamo zavest o prekletstvu katerega še vedno bremeni slovenski narod« je med drugim dejal dr. France Cukjati

Kulturni program po maši je pripravila Nova slovenska zaveza. Zapel nam je mešani pevski zbor župnije bl. Antona Martina Slomška iz Celja ter župnije Ljubečna pod vodstvoma gospoda Matjaža Železnika. . V tem delu programa je zapela tudi prvakinja mariborskega opernega ansambla Andreja Zakonjšek Krt ter Ivan Arenšek, oba otroka čigar starša sta bila mučena tukaj na Teharjah. Na mesto spomina in opomina prihajamo vsako leto se pokloniti vsem izvensodno povojni pobitim. Vračali se bomo vse do takrat dokler ne bodo našli svoj mir, pa ne samo oni ampak tudi njihovi svojci. In to šele takrat, ko bomo za te žrtve opravili in našli dostojen pokop in grob. Upajmo, da bomo Slovenci enkrat zmogli toliko moči, kot so je zmogle že nekatere druge države, ki so nam lahko za svetel vzgled. 
Slovesnost se je zaključila s pesmijo Moja domovina, ki so jo zapeli vsi zbrani.

Tekst, foto: Vane K. Tegov