Franc Bogovič: Predlagana poenostavitev reforme SKP zgolj na papirju, ne v praksi

Bruselj, 22. november 2018 – Odbor Evropskega parlamenta za regionalni razvoj (REGI) je danes opravil razpravo o osnutku mnenja o Uredbi o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike EU oz. o t. i. horizontalni uredbi SKP, ki ga je pripravil evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP). Horizontalna uredba predstavlja eno izmed treh zakonodajnih predlogov reforme SKP in določa način upravljanja Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada za kmetijstvo in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in sistem nadzora nad upravljanjem navedenih skladov. 
 
Uredba tako sledi novemu modelu izvajanja SKP in naj bi odražala večjo prožnost za države članice pri izvajanju politike, ki bo v skladu z njihovimi lokalnimi potrebami, prinašala naj bi manj birokracije za upravičence in prehod na politiko, usmerjeno v smotrnost.
 
Pripravljavec mnenja za odbor REGI Bogovič izraža strinjanje s predlaganim novim modelom izvajanja SKP, ki bo po njegovem mnenju državam članicam omogočal več subsidiarnosti in prožnosti pri izvajanju te politike, s čimer jo bo približal upravičencem,  ki so večinoma kmetje. “Resno pa me skrbi, ali bo to dejansko pomenilo poenostavitev in manj birokracije. Predlog Komisije vsekakor vsebuje nekaj elementov poenostavitev za Komisijo, nikakor pa to ne pomeni poenostavitve za regionalne in nacionalne uprave, kvečjemu nasprotno. Te bodo namreč morale izvajati novo politiko, ki bo temeljila na uspešnosti. A ker kazalniki uspešnosti niso točno določeni oz. jih bodo morale določiti same države članice, bo spremljanje izvajanja SKP izjemno težko. Vprašanje je tudi, kaj to dejansko pomeni za končne upravičence – kmete,” zaskrbljeno ugotavlja Bogovič, ki izpostavlja, da po novem modelu izvajanja Komisija na terenu ne bo več nadzirala upravljanja s podporo SKP. Njena vloga bo namreč osredotočena na spremljanje, v kolikšni meri so dosežene ciljne vrednosti, ki so si jih zastavile države članice na podlagi skupnih specifičnih ciljev.
 
“V osnutku mnenja sem zato predlagal, da se čim več stvari določi v predlogu uredbe in ne v delegiranih aktih, saj se s tem Komisiji daje preveč pristojnosti. Zelo pomembno je tudi, da se med elemente višje sile, doda tudi nesreče na kmetijah – naravne nesreče, smrt nosilca kmetije oz. družinskega člana, idr. Predlagal sem tudi vključitev načela sorazmernosti v uredbo, zlasti kadar je to povezano z upravnim bremenom za kmete, pristojnimi organi in postopki akreditacije plačilnih organov. Vsekakor pa je ključna okrepitev podpornega okolja za kmete in ustrezno reformiranje svetovalnih služb, saj se bo brez dobrega znanja, prenosa znanja, digitalizacije na podeželju, podeželju in kmetijstvu slabo pisalo,” kot ključne poudarke svojega mnenja izpostavlja Bogovič in dodaja, da se ne bi smeli slepiti glede uvedbe novega sistema SKP z letom 2021. “Zato predlagam daljše prehodno obdobje med veljavnimi in prihodnjimi uredbami skupne kmetijske politike in uveljavitev reforme SKP z začetkom leta 2023,” zaključuje Bogovič.

Po današnji razpravi o osnutku mnenja k horizontalni uredbi SKP bodo člani odbora REGI začeli pripravljati predloge amandmajev, sprejetje mnenja pa se pričakuje konec januarja 2019. Sprejeto mnenje bo nato poslano pristojnemu odboru za kmetijstvo in razvoj podeželja (AGRI), ki bo svoje stališče do predlogov celotne reforme SKP sprejel predvidoma marca 2019.