Franc Bogovič: Okrepiti je treba vlogo kmeta, kmečkih žena in popularizirati kmečki poklic med mladimi

Šentjur pri Celju, 8. marec 2019 – Vloga kmeta v slovenski družbi in demografski trendi na podeželju je bila osrednja tema današnje druge javne razprave v sklopu omizij o »Skupni kmetijski politiki EU 2021-2022 in izzivih v kmetijstvu v Sloveniji, ki jih po Sloveniji organizira evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP), z namenom proaktivne spodbuditve javne razprave o tem, kakšno slovensko kmetijsko politiko želimo voditi v prihodnje in kakšno kmetijstvo želimo imeti v Sloveniji leta 2030.

»V EU se trenutno intenzivno oblikuje nov večletni finančni okvir oz. sedemletni proračun EU za obdobje med letom 2021 in letom 2027, ki ga laično imenujemo finančna perspektiva EU. Pomemben del te nove finančne perspektive je tudi Skupna kmetijska politika (SKP). In če bomo v Sloveniji spet samo čakali, da bo finančna perspektiva sprejeta, in oblikovana Skupna EU kmetijska politika, sami pa pravočasno s  skupaj z vsemi kmetijskimi deležniki ne tudi oblikovali enotne strategije za razvoj slovenskega kmetijstva, potem lahko rečem, da bo Slovenija spet le capljala malo sem, malo tja. Tako tudi država ne bo izkoristila vseh ukrepov, ki bodo na voljo, predvsem pa bo to škodovala slovenskemu kmetu. To želim preprečiti in zato sem spodbudil to široko javno razpravo s kmetijskimi deležniki v Sloveniji,« je ob robu dogodka povedal Bogovič.

Prvi panel,  na katerem so poleg evropskega poslanca Franca Bogoviča, ki je tudi vodil razpravo, sodelovali še: mag. Tanja Strniša (državna sekretarka, MKGP), Stanko Jamnik (direktor, KGZS Zavod Celje), Matic Vizjak (inovativni mladi kmet l. 2017), Vinko But (direktor, KZ Šmarje pri Jelšah), Andrej Podpečan (Kmetija Podpečan) in Sabina Stipčič (vodja nabave, Terme Olimia) je v ospredje postavil vprašanja o vlogi kmeta v današnji slovenski družbi. Bogovič je uvodoma opozoril na akutni izziv v slovenskem kmetijstvu – na nujno generacijsko obnovo kmetijstva, da se bo čim več mladih odločalo za prevzemanje kmetij od starejših, po drugi strani pa tudi okrepiti vlogo kmečkih žena in medgeneracijsko sobivanja na kmetiji. Opozoril pa je tudi na nujnost ustvarjanja večje dodane vrednosti na kmetiji tako s kmetijskimi dopolnilnimi dejavnostmi, kot nekmetijskimi, pri čemer razvoj slovenskega kmetijstva in podeželja v Sloveniji sam vidi skozi koncept Pametih vasi.   
Da je usihajoč interes mladih za delo na kmetiji, še posebno pa na višinskih kmetijah, eden najbolj perečih problemov, je pokazala tudi razprava tako med govorci omizja kot razprava s publiko. Matic Vizjak, mladi inovativni kmet 2017, ki med mladimi s svojim zgledom razbija predsodke o tem, da je poklic kmeta manjvreden, pa je ocenil, da bi bila dobrodošla širša in sistemska popularizacija kmetijstva in poklica kmeta.
Socialni in demografski trendi na podeželju so bili rdeča nit osrednja tema drugega panela javne razprave, na kateri so poleg Bogoviča in mag. Strniševe sodelovali še: mag. Tanja Strniša (državna sekretarka, MKGP), Irena Ule (predsednica, Zveza kmetic Slovenije), Doris Letina (Zveza podeželske mladine Slovenije), Rok Sedminek (predsednik, Slovenska kmečka zveza pri SLS), Karolina Črešnar (kmetica leta 2017), Polona Starc (KGZS Zavod Celje).
»Čustveni dejavniki in dobri ter trdni medsebojni odnosi, zatem pa poslovna priložnost in poslovni model, ki omogoča upravičeno poslovanje, so prva osnova za ohranitev slovenskega podeželja in kmetij«, je zaključke razprave povzel Bogovič. Poudaril je, da je tudi današnje omizje pokazalo, da moramo v Sloveniji oblikovati takšno sistemsko in tudi medresorsko politiko, ki bo ne le izboljšala socialni položaj kmetov in predvsem kmečkih žensk, predvsem s pokojninsko zakonodajo, in ki bo hkrati upoštevala naravne danosti posameznih družinskih in drugih kmetij pri razdelitvi spodbud za kmetijstvo.
»Če želimo ohraniti takšen tip poselitve na slovenskem podeželju, kot ga imamo danes, in to trdno želimo, se mora podeželje razvijati v okviru Pametnih vasi in pametne Skupne kmetijske politike (SKP),« je v povzemanju zaključkov razprave izpostavil Bogovič.

FOTO: Pisarna evropskega poslanca Franca Bogoviča (SLS/EPP)