Franc Bogovič o novi evropski gozdarski strategiji

Bruselj, 6. oktober 2020 – Na današnjem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta je med drugim potekala razprava o novi gozdni strategiji, v kateri je sodeloval tudi poslanec Slovenske ljudske stranke v Evropskem parlamentu Franc Bogovič (SLS/EPP). Glasovanje o Evropski strategiji za gozdove bo potekalo danes v večernih urah.  

V zvezi z novo predlagano gozdno strategijo je Bogovič izpostavil: »Pri pripravi nove gozdne strategije sem intenzivno sodeloval ter predlagal tudi nekaj amandmajev, ki so bili usklajeni s slovenskim ministrstvom ter so bili nato tudi dejansko sprejeti in upoštevani v kompromisnih predlogih. Dejstvo je, da na tem področju vsi prihajamo do istih vprašanj ter dilem, in sicer, ali je gozd ključno področje zgolj z vidika okolja in biodiverzitete, kjer opravljajo pomembno vlogo ponora ogljika iz ozračja, ali pa je gozd glede rabe lesa tudi gospodarska in socialna dejavnost, tako z vidika kmetijstva in lastnikov gozdov, kakor tudi z vidika uporabe teh materialov, ki so najboljša zaloga ogljika ter nadalje tudi iz vidika zaposlovanja ljudi, saj je dejstvo, da kot izjemno pomembna gospodarska panoga v EU posredno in neposredno zagotavlja delovna mesta prek 3 milijonom ljudi.«

Čeprav gozdarstvo in politika upravljanja z gozdovi nista v pristojnosti EU, spadata namreč v pristojnost držav članic, si je na ravni EU kljub temu treba prizadevati za skladnost nacionalnih ukrepov za upravljanje z gozdovi, ki morajo krepiti trajnostno upravljanje z gozdovi, vse z namenom izboljšanja ekološkega stanja gozdov, izboljšanja zdravja in odpornosti ekosistemov in lažjega prilagajanja na izzive, ki jih prinašajo podnebne spremembe. Nova gozdarska strategija EU naj bi spodbujala in podpirala izmenjavo najboljših praks pri izvajanju trajnostnega upravljanja gozdov, pa tudi poklicno usposabljanje gozdarskih delavcev in upravljavcev gozdov ter boljše čezmejno sodelovanje med državami članicami pri upravljanju z gozdovi. Poziva tudi k povečanju uporabe izdelkov na osnovi lesa oz. krožno biogospodarstvo, ki omogoča boljše izkoriščanje lesa kot trajnostne surovine, ki lahko nadomešča surovine iz fosilnih virov ter tako pomaga pri zmanjševanju količin odpadkov, ki se trajno odlagajo v okolje, pri čemer mora biti nadaljnji razvoj biogospodarstva seveda skladen z zaščito biotske raznovrstnosti.

Bogovič je na današnji razpravi v parlamentu izpostavil: »Gozdovi imajo večnamensko vlogo. Tako kot je trajnostni razvoj sestavljen iz okoljske, gospodarske in socialne komponente, so prav vse te komponente ključne tudi za gospodarjenje z gozdovi. Gozdovi imajo pomembno vlogo tudi v okviru Zelenega dogovora, naše nove razvojne paradigme. Zato je prav, da izpostavimo tako to zaščitno funkcijo, pa tudi pomen na področjih biodiverzitete, skladiščenja vodnih virov, boja proti požarom, plazovom. Vsekakor pa moramo govoriti, poleg ponora ogljika, tudi o gospodarski rabi gozdov. O tem kaj lahko kmetje pravzaprav z gozdovi lahko naredijo in kaj lahko s pomočjo raziskav še nadgradimo v okviru biogospodarstva, kjer ima gozdarstvo pomembno vlogo. Veseli me, da smo Slovenci lahko ponosni na naš trajnostni razvoj in upravljanje z gozdovi.«

»Kmetje so tisti, ki bodo še naprej zagotavljali trajnostni razvoj gozdarstva. Zato je prav, da ga, preko Skupne kmetijske politike in Programa razvoja podeželja, podpremo. Hkrati pa omogočimo dobro gospodarjenje tam, kjer so gozdovi zaščiteni,« je še dodal Bogovič.