Evropski poslanec ELS/EPP Franc Bogovič pozdravlja uveljavitev Uredbe o financiranju trajnostne rasti

Bruselj, Koprivnica, 18. junij 2020 – Med junijskim plenarnim zasedanjem Evropskega parlamenta v Bruslju je bila dokončno sprejeta tudi Uredba o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb, t.i. uredba o taksonomiji, ki opredeljuje pravila EU o vzpostavitvi ambiciozne in celovite strategije za financiranje trajnostne rasti. Zaradi določb Poslovnika Evropskega parlamenta, ki med drugim določa, da – v kolikor k aktu o sklenjenem sporazumu o besedilu uredbe med Svetom EU in Evropskim parlamentom ni predlaganega ugovora za njegovo uveljavitev – se akt uveljavi z razglasitvijo predsednika Evropskega parlamenta na začetku zasedanja, evropski poslanci o sklenjenem končnem besedilu uredbe niso glasovali, pač pa je bila uredba uveljavljena z razglasitvijo njenega sprejetja.

Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) je pozdravil uveljavitev uredbe o taksonomiji, ki postavlja okoljske in socialne dejavnike v okvir finančnega sistema, ki bo podpiral preoblikovanje evropskega gospodarstva v bolj zeleno, odpornejše in trajnostno. Eno ključnih odprtih vprašanj, ki je med pogajanji o tej uredbi delilo tako poslance Evropskega parlamenta kot tudi države članice v Svetu EU, je bilo vprašanje vključitve t.i. ogljično-nevtralnih energij, predvsem jedrske energije in zemeljskega plina, med energente, ki bodo omogočili preoblikovanje energetskega sektorja. Obe omenjeni vrsti energije bosta tako na podlagi sprejete uredbe podvrženi nadaljnji tehnični oceni Evropske komisije o njunih učinkih na okolje.

»Sprejetje Uredbe o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb v obdobju, ko se EU aktivno podaja na pot proti cilju podnebne nevtralnosti, je izjemno pomemben signal, ki tako državam kot gospodarstvu, predvsem energetskemu in finančnemu sektorju, daje prepotrebno jasnost pri dolgoročnem načrtovanju naložb v obnovljive vire energije ter posledično razogljičenje evropske družbe. Uredba vzpostavlja enotni sistem klasifikacije EU za ugotavljanje okoljske trajnosti posameznih gospodarskih dejavnosti, kar bo imelo za posledico okrepitev vlaganj v zelene in trajnostne naložbe,” uvodoma pojasnjuje Bogovič in dodaja, da se z uredbo v okviru celotne EU določajo jasna in enotna merila o tem ali je določena gospodarska dejavnost okoljsko trajnostna. Po Bogovičevih besedah bo to precej olajšalo dostop do čezmejnega trga kapitala za okoljsko trajnostne naložbe. “Uredba dodatno postavlja standarde za t.i. koncept okoljsko trajnostnih naložb po celotni EU, kar je pomembno tudi za investicije v tovrstne naložbe v Sloveniji, saj bo to olajšalo privabljanje naložb iz tujine,” še dodaja Bogovič in izpostavlja še en za Slovenijo zelo pomemben vidik sprejete uredbe o taksonomiji, ki je tehnična ocena o učinkih na okolje t.i. prehodnih aktivnosti, med katere spada tudi jedrska energija.

“S tem, ko se v uredbi ohranjajo odprta vrata za financiranje jedrske energije in zemeljskega plina, ki sta opredeljena kot t.i. prehodni aktivnosti, EU ohranja realno možnost za vzpostavitev ogljične nevtralnosti do leta 2050. Jedrska energija je namreč ključna za doseganje podnebnih ciljev,« izpostavlja Bogovič, ki je pozdravil tudi aktivno vlogo slovenske vlade, ki je bila med pogajanji o uredbi v Svetu EU med tistimi državami članicami EU, na čelu s Francijo in Poljsko, ki so dosegle, da je možnost financiranja jedrske energije ostala v uredbi. 

“Dejstvo je, da je za doseganje cilja podnebne nevtralnosti jedrska energija nenadomestljiv in ključen vir, saj zanašanje izključno na t.i. zelene energije ni mogoče. Dokazano je namreč, da gospodarstva in potrošniki držav, ki izključujejo jedrsko energijo iz svoje mešanice energentov in gradijo svojo energetsko neodvisnost izključno na »zelenih« virih energije, kot je npr. Nemčija, plačujejo najdražjo ceno elektrike, a hkrati ne zmanjšujejo izpustov CO2 v takšnem obsegu, kot bi bilo za pričakovati,« pojasnjuje Bogovič in dodaja, da je aktivnejše vlaganje v razvoj jedrske energije v EU pozitivno tudi iz vidika konkurenčnosti. “Upam, da bomo s pametnimi politikami razvoja tudi v EU začeli s pripravami na nov investicijski cikel v jedrske objekte. To velja tudi za Slovenijo, ki pa pred tem potrebuje verodostojno nacionalno energetsko strategijo in bistveno boljši Nacionalni energetsko-podnebni načrt kot ga je v Bruselj, tik pred svojim odstopom, poslala bivša Šarčeva vlada,” zaključuje Bogovič.