Ekskluzivno in šokantno: z volkom sta se na nekaj metrov gledala iz oči v oči

“Bilo je v petek zjutraj, kakih 6 in 15 je kazala ura. Na poti iz Starega sela proti Kobaridu sem se ustavil par sto metrov ven iz vasi proti Robiču, kjer imamo ob cesti nekaj zemlje z vrtom in kurnik. Nabiral sem gladiole, da jih mimogrede odnesem na kobariško pokopališče, kar izza hrbta slišim nek šum. Dvignem se in kakih 15 metrov pred sabo zagledam volka, ki se je prikazal iz gozda v smeri Matajurja. Kar otrpnil sem. Ne vem, sva se morda gledala sekundo, morda več, meni se je zdela cela večnost. Imel je močno glavo, temnejšo dlako, moker, ker je tisto noč deževalo. Ne vem, kaj mi je bilo, da sem mu rekel.” Kam greš?!” Kot da se je odzval na moje vprašanje, se premaknil in počasi stekel proti grmovju ob cesti Staro Selo proti Robiču. Videl sem ga, kako je počasi prečkal cesto in se usmeril proti zaselku Kred,” nam je sinoči pripovedoval domačin iz Starega sela pri Kobaridu. 

Prizorišče bližnjega srečanja človeka in volka ob cesti Staro selo Robič, ki sta nekaj sekund zrla drug v drugega na slabih petnajstih metrih. 

Ne vem, kaj mi je bilo, da sem mu rekel.” Kam greš?!” Kot da se je odzval na moje vprašanje, se je premaknil in počasi stekel proti grmovju ob cesti Staro Selo proti Robiču. Videl sem ga, kako je počasi prečkal cesto in se usmeril proti zaselku Kred

Strah je prišel za njim, ko se je ustavil pred kobariškim pokopališčem, šele takrat so zadrhtele mišice v nogah, šele takrat je v možgane šinila misel, kaj bi bilo, če bi se izza gladiol dvignili dve, tri sekunde pozneje. Bi ga volk napadel. “Močan je bil, kakih 40 do 45 kilogramov je moral imeti. Oster in preteč pogled rumenih oči, kot ga lahko vidiš le pri plenilcih. Moral je biti samotar, ki se giblje na območju Matajurja. Vse kaže, da ima prav mimo našega zemljišča, čez cesto pa je obnovljena nekdanja cestarska hiša, ki je zlasti preko vikenda  obljudena, utečeno pot proti Stolu. Ljudi se torej ne boji, tudi moj avto ga ni motil, kar prikazal se je”! 

Naš sogovornik, njegove podatke hranimo v uredništvo, bližnjega srečanja z volkom sicer ni prijavil na 112 Upravi za zaščito in reševanje ali policiji. Je pa enakega mnenja kot tolminski kmetje, ki so v zadnjem obdobju doživeli kar nekaj morilskih pohodov volkov, ki so se lotili njihovih čred drobnice. “Slovenija ni in ne more biti zverinjak,” pa je bil odločen Klemen Šavli, kmetovalec iz Čiginja pri Tolminu. “Volka Tolminsko ne pozna že celo stoletje, neki birokrati v Zavodu za varovanje naravne dediščine pa onemogočajo odstrel zveri, ki nam povzročajo veliko škode.” Verjetno bosta na sobotnem protestu, ki ga pripravlja sindikat kmetov,  udeležena oba, naš sogovornik, ki je preživel bližnje srečanje z volkom in Klemen Šavli. Čeprav se predsednik vlade Marjan Šarec trka po prsih, da je vlada storila vse, kar je potrebno, se zakon o interventnem odvzemu izvaja prepočasi, v primeru Tolminskega pa sploh ne!