Državno podjetje Slovenski gozdovi bančni avtomat ene ali dveh političnih strank
Razkritje množične nezakonite sečnje slovenskih državnih gozdov in prodaje lesa Avstrijcem na črno ima vse nastavke za eno največjih politično-kriminalnih afer pri nas. Tatvine po navedbah poznavalcev potekajo že vrsto let, javnost pa o tem skorajda nič ne ve, saj levici naklonjeni mediji o tem molčijo, očitno v spregi z glavnimi akterji. Sprege segajo namreč globoko do vodilnih SD, levičarske stranke, naslednice nekdanje komunistične partije.
S slovenskimi državnimi gozdovi namreč gospodarijo posamezniki, globoko povezani z navedenimi političnimi strankami in strankarskimi vodji, ki držijo roko nad državnim gospodarjenjem z gozdovi že vrsto let. Praktično desetletij, med poznavalci razmer in tudi širše je tudi dobro znano, da so slovenski gozdovi že več desetletij »bančni avtomat ene ali dveh političnih strank«.
O nekaterih razkritjih so v Dosjeju Slovenski gozdovi letos poročali tudi na portalu Portal Plus, pomenljivo pa je, da poročanje o tem ni spodbudilo niti nacionalne Televizije Slovenija, kaj šele druge, z levičarskim zaledjem povezane televizijske hiše. Zgodba pa v marsičem spominja na tisto z žilnimi opornicami iz slovenskega zdravstva. Številke so po navedbah portala, kjer so s pomočjo zunanjih sodelavcev in žvižgačev pripravili več prispevkov o tem, na letni ravni celo še nekoliko višje od tistih v zdravstvu.
Navedli so, da gre za izjemno sofisticirano naštudirani sistem kraje lesa, ki na letni ravni po najbolj optimistični različici državni proračun oškoduje za najmanj 15 milijonov evrov, številke pa gredo lahko tudi v večkratnike tega zneska. Vse skupaj pa močno spominja na metodologijo zdravniško-dobaviteljske mafije, ki izčrpava slovensko zdravstvo.
Državni gozdovi pod okriljem stranke SD
Spomnimo. Državne gozdove je leta 2016, v času, ko je bil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, še dodatno utiril Dejan Židan, takratni predsednik stranke SD. Za gospodarjenje z gozdovi v državni lasti so ustanovili podjetje Slovenski državni gozdovi (SiDG) s sedežem v Kočevju. Vlado je takrat vodil Miro Cerar, med razloge za ustanovitev podjetja, v katerega so med drugim pretočili tudi več deset milijonov davkoplačevalskih evrov, so navedli upravljanje z gozdovi (približno petina vseh v državi jih je) in spodbujanje domače predelave in obdelave lesa, kar naj bi imelo pozitiven vpliv na razvoj slovenske lesne industrije.
Vodenje SiDG sprva pod okrilje stranke DeSUS
Vodenje podjetja SiDG je takrat na veliko presenečenje dobila stranka DeSUS, s 1. majem 2017 je to prevzel Zlatko Ficko. Maja letos so ga razrešili, hkrati z njim so nadzorniki razrešili tudi Darjo Derganc, direktorico za finance, računovodstvo in kontroling. Na portalu so nato razkrili, da je Ficko moral oditi zato, »ker je leta 2017 goljufal na razpisu, saj naj bi predložil ponarejeno dokazilo o zahtevanih vodstvenih izkušenj« (teh sploh ni imel). Ficko je sicer načrtoval tudi gradnjo nove poslovne stavbe v Kočevju, vredne kar 6 milijonov evrov, najverjetnejši izvajalec pa naj bi bilo podjetje Riko v lasti Kučanovega Janeza Škrabca.
Naveza Zavoda za gozdove z Židanovim Oražmom na čelu
Ficka je začasno nasledil dotedanji predsednik nadzornega odbora Samo Mihelin. Njegov velik izziv pa naj bi bila tudi sestava strokovnega sveta SiDG, ki ga vodi Damjan Oražem, sicer direktor Zavoda za gozdove Slovenije. Na Oražma je bilo doslej že veliko javno izpostavljenih kritik, med drugim so mediji poročali tudi o vedno hujšem nezadovoljstvu številnih zaposlenih nad njegovim načinom dela, vložene naj bi bile tudi kazenske ovadbe, poslovanje Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) pa je bilo tudi pod drobnogledom Računskega sodišča RS in Komisije za preprečevanje korupcije (KPK).
Židan Pivčevo stisnil v kot
Oražmu je prvi štiriletni mandat pri vodenju ZGS potekel konec leta 2018. Portal Plus je nato poročal, da se je tik preden bi morali na seji prejšnje, to je Šarčeve vlade, ugotoviti, da je Oražmu prenehal štiriletni mandat in za njegovega naslednika imenovati na razpisu že izbranega Gregorja Daneva, ki ga je predlagala resorna ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec, se je zgodil neverjeten zasuk: do nje je privihral njen predhodnik Dejan Židan (takrat že predsednik državnega zbora) in jo dobesedno zvlekel na samo v neko pisarno in ji tam “razložil”, da mora Oražem ostati na položaju in da naj sklep o imenovanju novega direktorja umakne!
Aleksandra Pivec naj bi bila šokirana nad Židanovim obnašanjem in zahtevami, celo tako, da si Daneva potem dejansko ni upala predlagati za naslednika in je vlada zgolj potrdila še en Oražmov mandat. Pri tem se je izkazalo, da je Oražem zelo povezan z Židanom in stranko SD. Židan je sicer kasneje v nekem zasebnem pogovoru zanikal, da bi bil Oražem »njihov«, čemur pa je glede na vsa znana dejstva težko verjeti.
In kdo je Oražem?
Damjan Oražem je decembra 2013 na mestu direktorja ZGS kot vršilec dolžnosti generalnega direktorja nasledil Iva Trošta. Predlog za Troštovo razrešitev je podal Dejan Židan, na dopisni seji ga je nato razrešila vlada Alenke Bratušek. Židan je bil namreč tudi v njeni vladi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, tako kot pozneje v vladi Mira Cerarja. Oražem je nato postal direktor s polnimi pooblastili v Cerarjevem času, na Židanov predlog. Leta 2017 je prav tako na Židanov predlog postal prvi predsednik Strokovnega sveta SiDG. Po oceni poznavalcev je to lahko tudi sporno, saj tako ZGS kot SiDG v državnih gozdovih opravljata komplementarni si vlogi. ZGS načrtuje in dokazuje gozdno drevje, SiDG pa predlaga višino poseka, drevje dejansko poseka in prodaja.
Stvari med ZGS in SiDG se prepletajo tudi kadrovsko. Portal je navedel, da sta dva zaposlena iz SiDG tudi člana Sveta ZGS, ki je eden od bistvenih organov upravljanja ZGS. Eden od njih je bil v prejšnjem mandatnem obdobju prav tedanji direktor SiDG Zlatko Ficko, v tem sklicu pa je to Janez Zafran, ki je v prejšnjem mandatu celo vodil Svet ZGS, oba pa sta odločilno pomagala Oražmu v letu 2018 izpeljati za mnoge zelo sporno “sistemizacijo in organizacijo delovnih mest” v Zavodu, o kateri so bili s strani posameznih članov Sveta obveščeni celo pristojni inšpekcijski organi in tudi resorno ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, so zapisali na Portalu Plus.
Toda Oražmovi grehi, zaradi katerih se skoraj zagotovo ne bo mogel rešiti pred krivdno razrešitvijo (razen če bi pred tem sam odstopil), so še hujši od Fickovih. Oražma bremenijo obtožbe, ki se tičejo mobinga nad zaposlenimi, zlorabe položaja, nezakonitega izplačevanja povečanih obsegov dela in nadurnega dela, odpuščanja iz krivdnih razlogov, odpuščanja iz poslovnega razloga ob reorganizaciji/sistemizaciji ZGS, sporazumnih prekinitev pogodb o zaposlitvi, spornega zaposlovanja, nerealizacije pogodbe z ministrstvo za okolje, neukrepanja oziroma neodzivnosti za zagotavljanje sredstev za javno službo s področja divjadi in lovstva, nezagotavljanje ustreznih pogojev za delovanje intervencijske skupine za primere težav z velikimi zvermi in še je tega.
KPK: Oražem je bil v konfliktu interesov
KPK je nato maja letos objavila poročilo glede Oražmovega nepotističnega zaposlovanja v ZGS, kjer so ugotovili nepravilnosti, znašel se je v konfliktu interesov, tudi do KPK se naj bi obnašal vzvišeno. Pri zaposlovanju naj bi šlo tudi za vezane trgovine, med drugim omenimo zaposlitev razvpitega Darija Krajčiča, zdaj še nekdanje poslanca stranke LMŠ, ki je bil nato v okviru Zavoda za gozdove imenovan za vodjo Območne enote Nazarje.
Oražma bremenijo tudi nenormalno visoki zneski za nadurno delo, izplačani s plačami v decembru 2017, prav tako pa tudi povečan obseg dela, izplačan v decembru 2019. Po navedbah portala je šlo za približno 120.000 evrov davkoplačevalskega denarja.
Pivčeva je nameravala Oražma zamenjati
Zaradi nepravilnosti in nevestnega dela je Aleksandra Pivec kot ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, želela Damjana Oražma zamenjati z mesta direktorja Zavoda za gozdove, in sicer na mehak način že konec leta 2018, ko mu je tako ali tako potekel mandat. Toda namere ji je tik pred zdajci fizično preprečil Dejan Židan.
Zakaj je Dejan Židan tako očitno lobiral za Oražma, postaja jasno, so ugotovili na Portalu Plus. Sledi vodijo v Prekmurje, po navedbah naj bi Oražem Židana z nečem tudi »očitno držal v šahu«. Vendar pa se nič od tega se ne tiče Aleksandre Pivec, ki lahko sedaj končno in brez pritiskov stori tisto, kar je nameravala že pred poldrugim letom: da najmanj zaradi malomarnega in nevestnega dela na eni izmed naslednjih vladnih sej predlaga krivdno razrešitev Damjana Oražma. Glede na ugotovitve KPK je povsem “pokrita”, dodatne argumente pa lahko prinese tudi katera izmed kazenskih ovadb zoper Oražma, dodatne ugotovitve KPK o primerih nepotističnega zaposlovanja, ki so še v preiskavi, ali pa nenazadnje celo poročilo Računskega sodišča RS. Pivčeva doslej tega še ni storila, očitno pa je tudi namera o Oražmovi odstavitvi vzrok, da jo levici naklonjeni mediji toliko napadajo v zadnjem času.
Preberi še: https://vfokusu.com/post/556328/huda-kriminalna-dejanja-v-druzbi-slovenski-
Odgovori Damjana Oražma na vprašanja Demokracije
Damjanu Oražmu so iz redakcije poslali nekaj vprašanj. Sprva so prejeli sporočilo, da je do vključno sobote, 6. septembra 2020, odsoten, nato pa nam je odgovore poslal v nekaj urah.
Kako komentirate navedbe, da iz slovenskih državnih gozdov letno izpuhti od 15 do 30 milijonov evrov, kar naj bi pristalo na računih posameznikov, šlo pa naj bi za sofisticirano naštudiran sistem kraje lesa?
Z navedbami, ki jih omenjate, nisem seznanjen. Če pa se to je morda dogajalo in denar ni “izpuhtel”, ampak “pristal na računih posameznikov” (kar oboje navajate), so postopki glede tega predvideni v zakonodaji in jih morajo pristojni organi seveda izvesti. ZGS je v preteklosti organom pregona vedno postregel s podatki, ki so v naši pristojnosti, slednja pa se v veliki večini konča, ko se les poseka oz. odpelje iz gozda.
Ali je družba Slovenski državni gozdovi, d. o. o., po vašem mnenju dovolj skrben gospodar in kako komentirate navedbe, da je fevd stranke SD?
Nisem pristojen ne jaz ne ZGS za dajanje ocen omenjene družbe, še manj za komentiranje stvari, ki sodijo pretežno v politično retoriko dela politike.
Kakšne so ugotovitve Računskega sodišča in Komisije za preprečevanje korupcije v primeru ZGS in kakšne ukrepe ste povzeli?
Računsko sodišče bo v ZGS svoje delo končalo s poročilom po naših predvidevanjih konec letošnjega leta in vmesnih poročil ne izdaja, torej tudi še ne vemo, kakšne bodo njihove ugotovitve.
KPK je svoje delo v ZGS končala pred nekaj meseci. Na podlagi njim podane prijave domnevno mnogih kršitev pa z eno majhno izjemo ni našla nobenih nepravilnosti. Ta izjema se nanaša na sicer povsem zakonito zaposlitev članice istega gospodinjstva (zakonitost te zaposlitve je potrdila ta teden tudi delovna inšpekcija), pri kateri sem bil iz celotnega postopka izbora skladno s predpisi povsem izločen. Sem pa – kot očita KPK – podpisal pogodbo o zaposlitvi s to osebo le na podlagi ustne predhodne obvestitve predsednika Sveta ZGS, ki bi morala biti pismena. KPK mi je zato pred meseci skladno s predpisi in glede na težo prekrška izrekla opomin (za tak prekršek je sicer predvidena globa, a je očitno šlo za po eni strani res mejno zadevo glede na pravno naravo le-te, po drugi pa za zanemarljivo majhno kršitev).
Noben od naštetih organov (KPK, RS, delovna inšpekcija) ni našel do tega trenutka kakršnihkoli nepravilnosti, ki bi jih ZGS moral kakorkoli popravljati z nekimi ukrepi.
Kako komentirate zapise portala Portal Plus v delu, ki se nanašajo na vas?
Ne vem sicer točno, na katere zapise namigujete, ampak v tistih, ki sem jih videl, zelo težko najdem sploh kakršenkoli stavek resnice. Iz tega razloga sem tudi v medij demokracija.si, kamor je bil prekopiran del teh osebnih diskreditacij brez osnov v materialnih dejstvih, skladno z zakonom o medijih že poslal zahtevek za popravek, prav tako tudi na omenjen portalplus, a odgovorni urednik slednjega ni objavil niti enega, kar pomeni poleg nedopustnega blatenja samo še eno kršitev predpisov.
Ali ste član kakšne od političnih strank?
Tudi vašemu mediju sem že večkrat odgovoril, da nisem bil nikoli v življenju član nobene politične stranke in še vedno je tako.
Ali ste se že kdaj osebno srečali z Dejanom Židanom, kdaj in kaj je bila tema pogovora?
G. Židan je bil kot minister meni v času mandata direktorja ZGS predpostavljen in srečevala sva se na vseh sestankih, ki jih je sklical ter na raznih prireditvah, ogledih gozdov ipd. Posebne evidence o tem, kdaj sem se s kom srečal in kaj sem se vse s kom pogovarjal (če to ne izhaja iz narave dogodka) nisem nikoli vodil.
Ali ste se že kdaj osebno srečali z Aleksandro Pivec, kdaj in kaj je bila tema pogovora?
Odgovor glede ge. Pivec je smiselno enak, kot pri vašem prejšnjem vprašanju.
Vida Kocjan, demokracija.si