Država prodaja vilo Samassa
Država, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport namerava prodati prostore v vili Samassa v Ljubljani. V vili deluje Slovenska inženirska zveza, v njenem okviru pa inženirska društva. V prostorih, ki jih nameravajo prodati, delujejo Društvo arhitektov Ljubljana, Društvo urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije, ter Zveza društev arhitektov Slovenije.
Prodaja je problematična iz več razlogov:
Država ne razpoznava izjemne arhiekturne kvalitete vile in se obnaša, kot da gre zgolj za breme, ki se ga je potrebno znebiti. Prodajajo zasebniku, sosedu, ki je tudi pobudnik prodaje, po smešni ceni približno 1300 eur/m2, brez javnega razpisa ali zbiranja ponudb, z direktno prodajo. Tržna cena je približno trojna.
V vili delujoča društva so društva v javnem interesu, ki širijo tehnično in prostorsko kulturo in bi jih morala država zato posebej ščititi.
Na ministrstvu so na sestanku predstavnikom društev tudi »duhovito« predlagali, naj kar sama kupijo prostore, vedoč da nimajo denarja. Na moje protivprašanje, če so po isti ceni pripravljeni prodati tudi zbornicama, ki delujeta v javnem interesu, so pritrdili.
Za nakup ponujenih prostorov med člani skuščine naše zbornice, ki sem jih o tem povprašal, ni bilo večinske podpore, zato sem ministrstvo obvestil, da ZAPS ne bo poslala uradne ponudbe.
Seveda bi bila dobra rešitev, če bi prostore odkupili zbornici, ZAPS in IZS, saj bi v tem primeru društva v njih lahko ostala. Prostori bi tudi ostali v javni lasti (zbornici sta osebi javnega prava). Vendar pa je tudi potrebno razumeti naše člane, da temu niso najbolj naklonjeni. Zbornica se namreč financira večinoma s članarinami, država pa nam postavlja velike finančne zahteve preko obveze javnih pooblastil (imenik, strokovni izpiti, diciplinski postopki itd.). Nenavadno zato je, da bi naši člani reševali še kvalitetne objekte v državni lasti, do katerih se država mačehovsko vede.
Ker sedaj še vedno grozi, da bo država prostore prodala zasebniku, in bodo morali arhitekti in urbanisti prostore v kratkem izprazniti, so društva in SIZ poslali ministrici protestno javno pismo. Pismo prilagam v priponki. Javni pritisk je zalegel v toliko, da ministrstvo v tem trenutku išče tudi druge rešitve, da bi vila ostala v javni lasti. Skrbi pa nas, da v tem iskanju ni pretirano iskreno.
Podpori apelu društev sta se pridružili tudi obe fakulteti za arhitekturo, v Ljubljani in v Mariboru, ter ZAPS.
Osebno sem o problemu komuniciral tudi z več medijskimi hišami (Delo, Dnevnik, RTV SLO) in jih o problematiki informiral.
Od ministrice torej pričakujemo, da prevzame svojo odgovornost, ohrani najkvalitetnejšo arhitekturo v javni lasti, ter omogoči nadaljno delovanje društvom v javnem interesu.
Aleš Prijon, predsednik ZAPS