Avtor Projekt Zlati kamen – zagotavljanju pogojev za dobro življenje v lokalni skupnosti (občini) in finalisti 2018
Zlati kamen je sistem za spodbujanje in spremljanje razvoja na ravni lokalne samouprave. Zlati kamen meri na tisto, čemur so lokalne skupnosti namenjene: zagotavljanju pogojev za dobro življenje.
Kaj sistem Zlati kamen vključuje?
Zlati kamen vključuje tri med seboj povezana področja aktivnosti:
ISSO – Informacijski sistem slovenskih občin – vključuje bazo podatkov z vsemi ključnimi razvojnimi kazalniki za slovenske občine in jo nadgrajuje z vrsto analitičnih orodij.
Medijski splet Zlati kamen je namenjen prenosu dobrih praks in glavnih informacij, pomembnih za razvoj na lokalni ravni. Vključuje konferenco, spletni portal, revijo in elektronski bilten.
Nagrada Zlati kamen je glavno orodje za spodbujanje dobrega razvoja. Enkrat letno jo podelimo razvojno najbolj prodorni občini. Podelitev poteka na konferenci Zlati kamen.
Komu je projekt namenjen?
Zlati kamen je v ožjem smislu namenjen lokalnim politikom in strokovnjakom, ki delujejo v lokalni upravi. V širšem smislu meri na vsakega državljana – želi ga osveščati o dobri lokalni samoupravi in ga tako razvijati v zahtevnega, kritičnega volilca.
Kdo projekt vodi in pripravlja?
Zlati kamen je skupni projekt dveh podjetij: podjetje SBR skrbi za vsebinski, Planet GV pa za organizacijski in poslovni razvoj. Pri vsebinskem razvoju in pri izbiri razvojno najbolj prodorne občine sodelujemo s Strokovnim svetom Zlatega kamna, neodvisnim telesom, v katerega so vključeni strokovnjaki s treh slovenskih univerz in iz prakse.
Nominiranih je 12 finalistk leta 2018 za priznanje Zlati kamen
Kandidatke za nagrado Zlati kamen 2018 so Ajdovščina, Kobarid, Postojna, Ivančna Gorica, Kočevje, Logatec, Brežice, Radlje ob Dravi, Žalec, Hoče-Slivnica, Murska Sobota in Ruše
12 finalistk leta 2018 Leta 2017 je nagrada šla v Podčetrtek. Kam bo šla letos?
Finalistke za nagrado Zlati kamen 2018 so znane.
Iz zahodne Slovenije prihajajo Ajdovščina, Kobarid in Postojna. Ajdovščina se je uvrstila v finale kot občina, ki se uspešno preobraža iz tradicionalnega industrijskega kraja v središče visokotehnološke industrije, je v zadnjem času naredila izrazit zasuk v modernost. V Kobaridu je Strokovni svet projekta Zlati kamen zaznal preboj zlasti na področju turizma in okolja. V Postojni je nova garnitura v občino prinesla svež veter, veliko novih idej, ki so pripeljale že do prvih merljivih rezultatov.
V drugi regiji, ki združuje osrednjo in jugovzhodno Slovenijo, so se v finale uvrstile občine Ivančna Gorica, Kočevje in Logatec. Ivančna Gorica je primer dobro upravljane občine, kjer so dobre prakse pripeljale do merljivega uspeha. Kočevje je naredilo po letu 2010 naravnost izjemen preboj, kraj pa odlikujeta tako moderen pristop pri upravljanju kot vrsta svežih idej. Logatec je solidna in dobro razvijajoča se občina z uspešnimi potezami na področju podjetništva in javnega prevoza.
Tudi iz tretje regije, ki poteka od Koroške do Posavja (regije so sestavljene povsem za potrebe projekta Zlati kamen), prihajajo močne kandidatke. Brežice se dinamično razvijajo na področju turizma in podjetništva. Radlje ob Dravi so kovačnica novih idej in svežih pristopov, prvi biološki bazen v Sloveniji pa je kraj čez noč uvrstil med turistične. Žalec je razvil močno blagovno znamko in jo oprl na edinstveno posebnost kraja: vrhunski hmelj.
Tudi vzhodna Slovenija ponuja tri prepričlljive finalistke – pri vseh treh krajih so nove ekipe prinesle v občino sveže pristope, ki že dajejo merljive rezultate. Hoče-Slivnica se hitro razvija že brez Magne: odločitev za gradnjo lakirnice je za marsikoga sporna, a v občini so s profesionalnim komunikacijskim procesom znali pridobiti podporo velike večine občanov. V Rušah so razvoj močno oprli na izobraževanje in šport, kraj pa ponuja za slovenske razmere eno najboljših kakovosti bivanja. Murska Sobota izraziteje gradi svojo vlogo regionalnega središča in je kraj, ki je najbolj zmanjšal stopnjo kriminalitete.
Katere občine so zmagale po regijah in katera je prejemnica nagrade Zlati kamen 2018 bodo organizatorji slovesno razglasili na konferenci Zlati kamen, 13. feburarja v Festivalni dvorani v Ljubljani.
V drugi regiji, ki združuje osrednjo in jugovzhodno Slovenijo, so se v finale uvrstile občine Ivančna Gorica, Kočevje in Logatec. Ivančna Gorica je primer dobro upravljane občine, kjer so dobre prakse pripeljale do merljivega uspeha. Kočevje je naredilo po letu 2010 naravnost izjemen preboj, kraj pa odlikujeta tako moderen pristop pri upravljanju kot vrsta svežih idej. Logatec je solidna in dobro razvijajoča se občina z uspešnimi potezami na področju podjetništva in javnega prevoza.
Tudi iz tretje regije, ki poteka od Koroške do Posavja (regije so sestavljene povsem za potrebe projekta Zlati kamen), prihajajo močne kandidatke. Brežice se dinamično razvijajo na področju turizma in podjetništva. Radlje ob Dravi so kovačnica novih idej in svežih pristopov, prvi biološki bazen v Sloveniji pa je kraj čez noč uvrstil med turistične. Žalec je razvil močno blagovno znamko in jo oprl na edinstveno posebnost kraja: vrhunski hmelj.
Tudi vzhodna Slovenija ponuja tri prepričlljive finalistke – pri vseh treh krajih so nove ekipe prinesle v občino sveže pristope, ki že dajejo merljive rezultate. Hoče-Slivnica se hitro razvija že brez Magne: odločitev za gradnjo lakirnice je za marsikoga sporna, a v občini so s profesionalnim komunikacijskim procesom znali pridobiti podporo velike večine občanov. V Rušah so razvoj močno oprli na izobraževanje in šport, kraj pa ponuja za slovenske razmere eno najboljših kakovosti bivanja. Murska Sobota izraziteje gradi svojo vlogo regionalnega središča in je kraj, ki je najbolj zmanjšal stopnjo kriminalitete.
Katere občine so zmagale po regijah in katera je prejemnica nagrade Zlati kamen 2018 bodo organizatorji slovesno razglasili na konferenci Zlati kamen, 13. feburarja v Festivalni dvorani v Ljubljani.
Mirjana Ivanuša-Bezjak
