Dr. Vinko Gorenak: Socialistični sodni raj

Predsednik sodniškega društva dr. Andrej Ekart, okrajni sodnik iz Maribora, je včeraj za Dnevnikov Objektiv »jokal«, kako poskusna doba sodnikov pred izvolitvijo v trajni sodniški mandat v bistvu sploh ni potrebna, saj so sodniki pod stalnim budnim nadzorom, še posebej prva leta svojega službovanja. Hkrati pa triletni poskusni dobi pred izvolitvijo v trajni sodniški mandat, pogojno sploh ne nasprotuje.

Nadalje je govoril o tako imenovani »splošni klimi med sodniki in vplivu politično-ulične gonje proti krivosodju«. »Na tiste sodnike, ki so sodili v konkretnih izpostavljenih primerih, je to verjetno vplivalo in zagotovo je vplivalo tudi na ugled sodstva«, se je pridušil. Sodniki so po njegovih navedbah zaradi tega »prizadeti«.

Da slovenski sodniki še 27 let po nastanku samostojne države Slovenije živijo v socialističnem sodnem raju, obstaja nešteto dokazov, navedel pa bom le nekatere izmed njih.

Sodniško društvo, torej cehovsko društvo sodnikov, vsako leto organizira tako imenovane Dneve slovenskega sodstva. Tudi letos jih je in sicer 6. in 7. septembra v Portorožu. V preteklosti so na omenjene dneve vabili tudi politike, običajno vsaj predsednika Odbora za pravosodje DZ. Tako sta bila pred letom 2009 vabljena tudi Anton Anderlič LDS (imel je dokončano poklicno izobrazbo – tega ne navajam zlonamerno, saj je bil omenjeni poslanec vendarle mojster poslanskega dela) in poslanec LDS Borut Sajovic (po poklicu veterinar). Verjetno sta imela res veliko povedati sodnikom… Ko sem predsednik omenjenega odbora postal jaz, vabil ni bilo več. Vprašal sem jih zakaj me ne vabijo, pa odgovora nisem dobil. Se sprašujete zakaj? Odgovor je v socialističnem sodnem raju, v katerem naše pravosodje živi, jaz pa pač ne pripadam levi politični opciji.

Letos je sodnikom o »zaupanju javnosti v sodstvo«, predaval kar novinar in urednik Večera Matija Stepišnik. Le kaj bi jim lahko sploh povedal. Po mojem mnenju, nič. Res pa je, da Matija Stepišnik pripada pravim, torej levim političnim silam, ki so kompatibilne s socialističnim rajem sodnikov.

Predsednik sodniškega društva Andrej Ekart ne nasprotuje uvedbi triletnega poskusnega obdobja pred imenovanjem sodnikov v trajni sodniški mandat. Vsi dosedanji komentatorji tega vprašanja od Sodnega sveta, Sodniškega društva in Vrhovnega sodišča, so temu absolutno nasprotovali. Vsaka omemba česa takega je bila takoj označena za nezaslišan napad na neodvisnost sodne veje oblasti o čemer so režimski mediji seveda takoj na veliko poročali. Dejstvo je, da SDS o poskusni dobi sodnikov pred imenovanjem v trajni sodniški mandat, govori in piše že več kot 10 let, nikoli pa nismo nikjer zapisali, da nameravamo trajni sodniški mandat ukiniti, kar so nam režimski mediji pripisovali!!! Se je torej kaj spremenilo? Seveda se je. Sedanja koalicija je v koalicijski sporazum zapisala, da bodo uvedli triletno poskusno dobo pred imenovanjem sodnikov v trajni sodniški mandat. To je edino, kar se je zgodilo in to je tudi razlog za tako stališče dr. Andreja Ekarta. Če bi bila predlagatelj SDS bi bil to pač napad na neodvisno sodno vejo oblasti. Take zapovedi pač veljajo v socialističnem sodnem raju.

Andrej Ekart v nadaljevanju govori še o tem kako so sodniki »prizadeti« zaradi ulične uporabe besede »krivosodje«. Ja, res je hudo. Kot da v drugih državah, nazadnje smo to videli v ZDA ob vprašanju imenovanja Bretta Kavanaugha za vrhovnega sodnika, ne bi bilo protestov in takšnih ali drugačnih, tudi uličnih izražanjem mnenj. Socialistični sodni raj pač tega ne prenese.

Kakšno pa je v resnici dejansko stanje glede krivega sojenja? Andrej Ekart je pozabil povedati, da poznamo tudi 288. člen Kazenskega zakonika, ki govori o »protizakonitem, pristranskem in krivičnem sojenju«. Ta člen je seveda namenjen sodnikom, ki ga pa še nikoli niso uporabili zoper sodnike, zato predstavlja pač zgolj »okrasek« v Kazenskem zakoniku, za kar so odgovorni izključno sodniki, ki še vedno živijo v času socialističnega sodnega raja.

Da ne govorimo šele o odškodninski odgovornosti sodnikov. Andrej Ekart verjetno dobro ve, da so sodniki tudi odškodninsko odgovorni za svoje delo in odločitve. Toda pri nas to velja le na papirju. V Italiji, Avstriji in Nemčiji žrtvam takšnih sodnikov odškodnino izplača država, ki pa jo nato vestno izterja od njih. Takšni sodniki lahko tako izgubijo tudi do 30% enomesečne plače ali pokojnine. Tudi v tem pogledu naši sodniki živijo v socialističnem sodnem raju.

No, če sodnike po besedah Andrej Ekarta, moti ulični izraz »krivosodje« in če so sodniki za to»užaljeni«, potem bi se morali vprašati, zakaj ne bi smeli biti užaljeni vsi tisti, ki so bili po krivem obsojeni, morda celo v zaporu, pa jim je bila kasneje priznana odškodnina. Zakaj ne bi bili užaljeni recimo po krivem obsojeni v zadevi Patria. Ne mi prodajati bučnic o tem, da je ta zadeva zastarala. Ustavno sodišče je svojo odločitev soglasno oprlo na kršitev 28. člena Ustave RS, kar pomeni, da je bilo omenjenim sojeno za nekaj, kar ni kaznivo dejanje. Socialistični sodni raj o tem ne govori.

Onkraj dometa pameti Andreja Ekarta pa je verjetno tudi dejstvo, da je celoten proces Patria, za kar so izključno odgovorni sodniki, močno spremenil politično podobo Slovenije. Smo morda zato lahko upravičeno prizadeti vsi tisti državljani, ki smo volili SDS in desne politične stranke? To dr. Andreja Ekarta ne zanima. Seveda pa je to v skladu s pričakovanji socialističnega sodnega raja.

Da je njihov nekdanji predsednik Branko Masleša v javnosti govoril o tem, kako je treba Janeza Janšo »zjebati«, hkrati pa je sam sebe določil za vodenje senata, ki je Janeza Janšo krivo obsodil, kar so eklatantne kršitve, Andrej Ekart ne razmišlja, ker pač živi v socialističnem sodnem raju. Andreja Ekarta, prav tako ne zanima čestitka višje sodnice Vesne Rakočevič Bergant, ki je za krivično obsodbo v zadevi Patria čestitala sodnici Barbari Klajnšek, ne zanima ga niti zapis sodnika Boštjana Pelegeka, ki je zapisal, da mora Franc Kangler v zapor, ker bi se sicer lahko ponovno politično aktiviral, kar je njegova ustavna pravica. Dr. Andrej Ekart pač živi v socialističnem sodnem raju.

Poglejmo še nekatera dejstva, ki največ povedo o našem sodnem sistemu in  njegovem življenju v socialističnem raju. Vsak Slovenski državljan plača na leto za delovanje pravosodja nekaj nad 80 evrov, pred leti celo 86 evrov, evropsko povprečje pa je vsaj za polovico nižje. To naših sodnikov sploh ne zanima. Slovenija ima na 100.000 prebivalcev še vedno enega največjih števil sodnikov, zadnji podatek, ki sem ga zasledil, se je gibal okoli 50. Slovenija je še vedno med tistimi državami z največjimi sodnimi zaostanki. Slovenija še vedno plačuje odškodnine, ki jih dosodi ESČP, zaradi sojenja v nerazumno dolgih rokih. Slovenija še vedno sodi med tiste države, ki so deležne največ obsodb ESČP. Slovenski sodniki leta 1995 sploh niso spoštovali tistega določila Zakona o sodniški službi, ki je določil, da so v trajni sodniški mandat, lahko imenovani le tisti sodniki in tožilci, ki pred letom 1991 pri svojih sodnih odločitvah niso kršili človekovih pravic. Sodni sistem je zato ostal v socialističnem sodnem raju.

Pa poglejmo za konec še to kdo sedi v vodstvu omenjenega Sodniškega društva? Podpredsednika sta dr. Janez Žirovnik, okrožni sodnik iz Maribora in dr. Miodrag Đorđevič, vrhovni sodnik iz Ljubljane. Prvi je znan po tem, da je podpisal večino, če ne vse odredbe za hišne preiskave pri Francu Kanglerju, čeprav bi se po mnenju ustavnega pravnika dr. Cirila Ribičiča, moral izločiti iz postopka, ker je bil nekoč zaposlen v UDBI in kasneje v SOVI, Franc Kangler pa je bil kot poslanec DZ njegov nadzornik, pri čemer sta imela več sporov. No, večina postopkov zoper Franca Kanglerja je bila do sedaj končanih v njegovo korist. Drugi pa je tisti sodnik, ki se je s kazensko ovadbo spravil nad novinarje, ki so poročali o tem, kaj počne njegov otrok v osnovni šoli. Oba seveda še kako primerna sodnika, ki s svojim početjem, še kako natančno ponazarjata življenje v socialističnem sodnem raju.

Kako simbolično, dr. Andrej Ekart je omenjeni intervju dal za Dnevnikov Objektiv. Kako »objektivno«! Ne pozabite, da je tudi omenjeni časopis navadno politično trobilo slovenske politične levice, ki ji je še kako v interesu tudi socialistični sodni raj.

https://www.vinkogorenak.net/