Dr. Stane Granda: Štajerska varda
Ni medija, ki ne bi te dni osrednjo pozornost namenjal Šiškovi Štajerski straži. Povsem je zasenčila oblikovanje nove vlade. Kot vse kaže, je to prišlo silno prav predvsem onim, ki radi obračunavajo s slovensko demokracijo, osamosvojitvijo in celo predsednikom republike, ki naj bi se čudežno pravočasno oglasil. Zlasti so na udaru varnostne strukture na čelu z policijo. Nihče pa ne pove, zakaj je ta organizacija nastala, kakšna je njena socialna in idejna osnova, kakšen je njen politični cilj v najširšem smislu besede. Nekatere reakcije, zlasti »varnostnih strokovnjakov« so takšne, kot da bi komaj pričakovali, da se je pojavila. Verjetno bo čas zelo hitro pokazal, kdo je to potreboval za svoje politične namene.
Ustanovitelj Štajerske varde ni kdorkoli. Za seboj ima dokaj razburljivo politično preteklost. Zaradi naivnosti ga je to drago stalo. Ne gre ga podcenjevati. V mislih nimamo samo vodstva viol, njegove stranke, predsedniške kandidature, ampak tudi publicistično dejavnost. Je razmeroma dober poznavalec slovenske zgodovine. Prav zaradi tega je vse skupaj še manj jasno. Gotovo ve, da je varda verjetno poslovenjena oblika nemške besede Warte – straža, da je Štajerska večinsko nemška dežela, da se potemtakem vtika tudi v avstrijske notranje zadeve, v Sloveniji je njen manjši del, da je štarcijanstvo pri Slovencih oblika slovenskega odpadništva, da so bili štajerski Slovenci vselej v zgodovini najprej Slovenci, kar so dokazali v slovenskem narodnem preporodu, leta 1848, v čitalništvu, taborskem gibanju… vse do deklaracijskega gibanja. Najmanj razumljivo pa je dejstvo, da je ta Štajerska varda nasprotje Zedinjene Slovenije, ki je šiškova stranka. Nenazadnje, kaj je počela mariborska policija ali bolje tožilstvo, ki je imelo v primeru Kangler vsega občudovanja vredno fantazijo, za katero bi bil pravilnejši izraz paranoja, spregledalo (?) pa Šiškovo organizacijo. Razumi, kdor more.
Če človek težko razume namene ustanovitelja, ima še več težav z pripadniki. Andrej Šiško ima neko karizmo, ki številne privlači. Kljub temu pa je težko razumeti, da ob tolikšni ponudbi za takšne oblike »zabave« v Sloveniji, nenazadnje ZB odlično skrbi za svoje paraderje, ki se jim po njihovem pripovedovanju finančno tudi zelo splača in kar kličejo po posnemanju, da si ne najdejo drugih prilik. Tudi slovenska vojska išče »rezervo«. Tu so še številne skupine, ki organizirano uprizarjajo prave zgodovinske bitke. Kaj jih druži? Skrivnostnost, nevarnost, nedoročenost, nezakonitost, …. čredni nagon?
Moški imamo še od prazgodovinskih lovskih časov poseben odnos do orožja. Če pustimo ob strani vojaške in polvojaške državne in prisilne formacije v zgodovini, moramo opozoriti še na meščanske garde, v dolenjski Kostanjevici je obstajala do II. svetovne vojne, puntarsko organizacijo, posadke protiturških taborov… razna strelska združenja, lovce….. vse do strelskih društev. Ne mislim na one, ki streljajo v tarče, ampak one, ki merijo v človeške silhuete. Vse to je imelo nek ekonomskosocialni ali folklorni smisel, pri vardi pa tega ni čutiti. Vsekakor politično prisojanje očetovstva pove veliko. Če pa je dovolj in odločilno za razkritje resnice, je še naprej odprto vprašanje. Pa ne bo dolgo!
Zadnja stvar, ki si jo lahko privoščimo, je kljub njeni navidezni popolni »odštekanosti« podcenjevanje organiziranje Štajerske varde. Slovenije ne more ogroziti, lahko pa je neprijetna. Še zlasti, če bi jo kdo najel in zlorabil. Pojav smo že videli ob rušenju nekdanjega mariborskega župana. Premalo ali nič ne vemo o njej in njenih ozadjih. Spominja na mladinske organizacije totalitarističnih strank. Žal se pri nas ne moremo niti poenotiti glede totalitarizma. Ne nazadnje, starojugoslovanski Sokol je bil pod patronatom kraljeviča Petra, hkrati pa valilnica vosovcev – likvidatorjev. Tudi patološki morilec Franc Štadler – Pepe. Za mnoge in uradno je še vedno narodni heroj. Koga bo stražila Štajerska straža? Ker teritorija ni treba varovati, so na njeni »muhi« lahko le ljudje. Kateri in komu v korist?
Dr. Stane Granda