Dr. Stane Granda: Nas je lahko strah za demokracijo v Sloveniji?

Če so volitve praznik demokracije, je predvolilni čas lahko njeno ogledalo. Kaj nam pove letošnji predvolilni  čas?

Slovenci smo se lahko osamosvojili, ker smo to storili v imenu demokracije, kateri je mednarodni zlom komunizma na stežaj odprl vrata. Prelomili smo s totalitarno preteklostjo, hkrati pa narodu osmislili njegovo prihodnost, ki jo ima lahko le v lastni državi. Kot vsi normalni narodi! Danes nam nekateri na čelu z Milanom Kučanom želijo dopovedati, da je bila Jugoslavija naravni okvir za Slovence. Kako more to postati v 70 letih, ko smo preje stoletja živeli in  preživeli izven nje, je jasno le njemu in njegovim. Iz nje  smo morali  oditi zaradi Miloševića. Nič o demokraciji, nič o slovenskem narodu, le o Srbu, ki je mislil, da je nekaj več, ker je  Srb! Ker je resnično ogrožal  njegovo takratno oblast, zlasti pa sanje, da bo mogoče nasledil Tita, ki je bil  njegov vzor in cilj. Kakšno sprenevedanje, kakšno spreminjanje zgodovine! Ni čudno, da si je pripravil avtorizirano biografijo!

Dejstvo je, da se pri nas govori in piše  le še o osamosvojitvi, nič pa o zlomu totalitarizma in demokraciji, ki je vtkana v temelje ideje Združene Slovenije iz leta 1848.

Zadnji parlament, ki naj bi mu dala Cerarjeva stranka z velikansko večino intelektualno podobo in vsebino, v njej je bilo kar nekaj univerzitetnih profesorjev, je začel slabo. Izključil je voditelja opozicije, kar se dogaja samo v najbolj totalitarnih državah. Na čelu teh prizadevanj je bil predsednik parlamenta, ki je to ostal ves mandat. Pokazalo se je, da ni večje hudobije in pokvarjenosti, kot so jo sposobni akademsko izobraženi, ki svoj intelektualni potencial ne usmerijo v svoje temeljno poslanstvo, ampak boj za oblast, katere temelj je sesuvanje in uničevanje politične konkurence! Antijanšizem, ki je bil temeljno politično vezivo sedanje koalicije, so vse bolj spreminjali v razredni boj v katerem so dovoljena vsa sredstva. Prav zato, ker je bilo njeno temeljno poslanstvo negativizem, biti in delovati proti, ne pa za, se je končalo tako kot se je. Najtežje nam je bolnikom, ki ne moremo do zdravnika in zdravja.

Zadnji parlament je v iskanju rešitve iz zastrašujočih razmer ustanovil kar nekaj parlamentarnih preizkovalnih komisij, ki so hotele pokazati na rak rane slovenske družbe: T 6, bolnice, bančna luknja, izigravanje mednarodnih dogovorov. Za razliko od preteklih let, so vse skoraj končale svoje delo. Celo zadnja, ki se je ukvarjala z iransko afero. Pokazale so, da znotraj države deluje neformalna, vendar učinkovita oblast, ki si lahko vse privošči. Njena žrtev smo vsi državljani Namesto, da bi potegnili iz ugotovitev komisj zaključke in začeli razmere izboljševati, to bo v vsakem primeru enako ali pa še daljši čas kot so lumparije trajale, je Moedenrndorfer »iransko« zlorabil za politični obračun z opozicijo. Mož., karšnega še ni bilo v slovenski politiki, je znova pokazal svojo naravo. Popljuval je parlament in njegovo demokratično bistvo. S tem je razvodenil in umazal tudi delo ostalih parlamentarnih komisij. Škoda je nepopravljiva, predvsem pa postaja trajni zgodovinski madež Cerarjeve stranke in koalicije. Že tako načet ugled parlamenta, to potrjujejo tudi vse ankete javnega mnenja, je potisnil na nivo, ki se je zdel mnogim nemogoč: na vrhu gnojnice je začelo prevladovati človeško blato.

Nastajanje evropskih držav ni potekalo premočrtno in brez težav. Zakaj je treba nekatere zgodovinske napake ponavljati? Slovenija kot država je na psu. Tragično stanje nekoliko pokrivajo razmeroma ugodne gospodarske razmere. Policaji in vojaki so goli in bosi, zdravstvo je na psu, kultura, ki je vedno sama sebi največji problem, naj bi bila na smrtni postelji, temeljni inštituti vsake države kot so narodni muzej, arhivi, gledališče so kot, da jih ni. Nekoliko boljše je z opero in narodno galerijo. Kolikor toliko deluje šolstvo. Najslabše je z državljansko  kulturo, za katero nihče sistematično ne skrbi, je pa ključna za moralno stanje državljanov. Slovenska demokracija joka!

Mnogi se v teh dneh sprašujejo o prihodnjih koalicijah in ne vidijo, da je država gola, zanemarjena. Stanje je na robu brezupnosti, prihodnost je črna. Skrajni čas je, da osmislimo svojo državljansko vlogo. Najmanj kar moremo in moramo storiti, je udeležba na volitvah. Glasovati moramo odgovorno, z ljubeznijo do domovine. Ne politikov in ideologije. Demokratična Slovenija nadvse! Kaj bomo zapustili zanamcem. Ali jih res tako sovražimo, da jim ne želimo dati niti upanje za preživetje? Ne pljuvajmo v lastno skledo! Smo državljani ali drhal?