Nekategorizirano

Dr. Milan Zver: V času koronavirusa EU več kot le birokratski aparat

“Evropska unija je v prvi fazi krize zaradi koronavirusa padla na testu. Sistemi za koordinacijo med državami članicami niso uspeli pravočasno odgovoriti na nastalo situacijo,” je v sporočilu za javnost zapisal evropski poslanec ELS/EPP dr. Milan Zver. Za poslanci EU parlamenta je danes izredno plenarno e-line zasedanje, na katerem so poslanci potrdili ukrepe za pomoč ljudem in podjetjem, ki se soočajo s posledicami izbruha COVID-19.

Na zasedanju 26. marca so poslanci Evropskega parlamenta razpravljali in glasovali o naslednjih ukrepih:

– Pobuda, ki bo članicam Evropske unije omogočila uporabo 37 milijard evrov kohezijskih sredstev za spopadanje s posledicami krize.
– Zakonodajni predlog, ki bi omogočil uporabo Solidarnostnega sklada EU med javnozdravstvenimi krizami.
– Predlog Evropske komisije za prekinitev letov praznih letal (“ghost flights”), ki jih povzroča izbruh COVID-19.
– Predloge mora potrditi tudi Svet, preden pridejo v veljavo.

Dr. Milan Zver v sporočilu za javnost v uvodu ugotavlja, da so bile države članice, v odsotnosti koordinacije s strani EU,  prisiljene same zaščititi svoje državljane. Na notranjih mejah Schengena so se pojavile dolge kolone tovornjakov. Namesto skupnega odziva, je prišlo do medsebojnega tekmovanja za nujno medicinsko opremo med državami.


 
Odbor Evropskega parlamenta LIBE je pandemijo izkoristil za sramoten ideološki boj proti desnosredinski vladi Viktorja Orbana, ki se bori proti nevidnemu sovražniku.
 
V nekaterih državah članicah so na testu padli tudi osrednji mediji, ki so še vedno pod vplivom t.i. old-boys mrež iz preteklih totalitarnih sistemov. Janez Janša je prevzel vajeti vlade v najtežji fazi izbruha epidemije, osrednji mediji pa so prve dni izkoristili, da so vladi metali pod noge plena –  v času, ko bi najbolj potrebovali nacionalno enotnost.
 

A vse ni tako črno!
 
V drugi fazi se je EU postavila na noge. Zamaški na mejah se odpravljajo, koordinacija je stekla. Za medicinsko opremo je EU odprla skupni razpis. Razrahljala je stroga pravila o državni pomoči, da se lahko države članice borijo proti ekonomski krizi, ki je tik za petami zdravstveni krizi. Da lahko nadomestijo izpade plač, pomagajo podjetjem, da ohranijo delovna mesta, pomagajo evropskemu kmetijstvu. Za boj proti pandemiji smo dali na razpolago 37 milijard eur iz kohezijskih sredstev in 800 milijonov eur iz solidarnostnega sklada. Spremenili smo pravila, da pomagamo letalskemu sektorju, veliko sredstev smo namenili za raziskave, ki bodo pripevale k cepivu za COVID-19. Evropska centralna banka pa je že pred tednom dni napovedala, bo do konca leta odkupila za 870 milijard eur vrednostnih papirjev in tako razbremenila države članice v programu, ki je primerljiv z Marshallovim načrtom.
 
Države EU se z vsemi sredstvi borijo proti pandemiji, nekatere pa ob tem mislijo tudi na sosede. Ob krizi s koronavirusom je sosednjo Hrvaško prizadel še hud potres in slovenska vlada je v nekaj urah poslala pomoč na Hrvaško. Nekatere države so začele sprejemati bolnike iz držav, ki so preobremenjene.
 
Več držav članic je priskočilo na pomoč Grčiji, ki brani zunanjo mejo EU in Schengena in se poleg virusa bori še z migrantsko krizo, ki meji na vojno stanje. Odziv bi moral biti še večji.
 
EU mora narediti vse, kar je v njeni moči, da pomaga državam članicam v boju s pandemijo in tudi, da zaustavi migrantske valove, ki bodo v nasprotnem primeru še dodatno obremenili zdravstvene sisteme, ki so že zdaj na robu kolapsa.
 
Če kdaj, potem mora EU zdaj pokazati, da ni samo birokratski aparat, ampak zna v težkih časih sprejemati nujne pragmatične odločitve.

Mogoče vam bo všeč