Delo naj raje počisti pred svojim in Petričevim pragom, moj je čist!

“Naslov bloga je nastal kot posledica medijskega maltretiranja časopisa Dela in njihove novinarke Anuške Delić Zavrl, ki sta se 6. novembra 2017 odločila, da me v slovenski javnosti prikažeta kot osebo, ki posluje v davčnih oazah, čeprav to ne drži. Ko medij, kot je časopis Delo, objavi o določeni osebi tako velik članek, je popolnoma normalno, da to povzamejo vsi slovenski mediji in se ne ukvarjajo s tem, kaj je res in kaj ne. Zato je to potrebno preživeti. Ko sem naročil kliping vseh objav o meni med 6. in 12. novembrom 2017 sme prejel 223 strani objav. Mislim, da ni potrebno pojasniti kaj to pomeni in koliko ljudi je te neresnice slišalo ali pa o njih bralo,” je na svojem blogu zapisal finančni in davčni strokovnjak Ivan Simič.

Mnogi so mi svetovali, naj se ne odzivam in naj pustim, da gre zadeva v pozabo, toda s tem se ne strinjam, kajti potem postanejo zmagovalci novinarji, ki pišejo neresnice in mediji, ki te neresnice objavljajo.

 

Bistvena razlika med mano in ostalimi, o katerih mediji objavljajo neresnične zgodbe je v tem, da se jaz borim naprej in pri svojih t.i. nasprotnikih iščem njihove nepravilnosti oziroma slabosti. Zato je potrebno k taki zadevi pristopiti sistematično. Tako kot se borim za moje stranke.

 

S časovne distance pa je ta pristop še lažji, kajti čas prinese marsikaj. Ko sem analiziral mojo zadevo in ko sem se pogovoril s tistimi, ki poznajo razmere v slovenskih medijih sem prišel do naslednjih informacij oziroma zaključkov:

 

1. celostranski članek o določeni osebi v časopisu Delo ni možno objaviti brez soglasja (so)lastnika časopisa Delo to je g. Stojana Petriča.

2. Odgovorni urednik je v tem primeru stranskega pomena.

3. Novinarka Anuška Delić Zavrl je pred objavo članka o meni imela še določeni renome v časopisu Delu, sedaj pa naj bi bila v veliko slabšem položaju.

4. Če koga vprašaš, zakaj so se me lotili, je menda odgovor v časopisni hiši delo »Oktober 2016«. Za tiste ki ne veste kaj to pomeni je pojasnilo naslednje, takrat sem napovedal kandidaturo za predsednika Nogometne zveze Slovenije in moj velik nasprotnik je bil mož novinarke Anuške Delić Zavrl, znani lobist in t.i. medijski guru Franci Zavrl Delić.

5. Novinarka Anuška Delić Zavrl in časopis Delo sta javnost seznanila, da naj bi v Rajskih dokumentih našli 76 slovenskih fizičnih in pravnih oseb, objavili pa so jih vsega, če sem prav štel, enajst. Govori se, da ostalih niso objavili iz določenih osebnih razlogov.

 

V takšnih primerih se potem odločim in tistim, ki so se me lotili iščem njihove slabosti, napake ali kršitve predpisov. Ko sta se me pred leti lotila POP TV in KANAL A, sem ugotovil, da je njun lastnik, preko Nizozemske, na off shore otoku Curacao. Po tej poti naj bi potovali tudi milijoni dividend. Ko so se me lotili bivši novinarji Dnevnika, sem ugotovil, da zlorabljajo status normiranega samostojnega podjetnika. Ko se me je lotila Anuška Delić Zavrl, sem ugotovil, da je solastnica podjetja, ki ima blokiran bančni račun, ki nima prihodkov in s tem ne plačuje davka v Sloveniji. Ko pa sem začel preverjati g. Stojana Petriča sem ugotovil, da je solastnik sistema Kolektor.

 

Zato sem se odločil preveriti ali podjetja iz sistema Kolektor mogoče nakazujejo denar iz Slovenije v tako imenovane davčne oaze oziroma države, v katerih obstaja visoko ali povečano tveganje za pojav pranja denarja ali financiranja terorizma. Ta nakazila objavlja Urad za preprečevanje pranja denarja na svoji spletni strani https://www.uppd.gov.si/si/javne_objave/podatki_o_transakcijah_68_clen_zppdft_1/ Tako je bilo od 18. oktobra 2011 do 31. decembra 2017 izvršenih 27.594 nakazil v skupnem znesku 4.522.759.349,00 evrov (štiri milijarde petsto dvaindvajset milijonov sedemsto devetinpetdeset tisoč tristo devetinštirideset evrov.

 

Niti mene niti mojih podjetij ni na teh seznamih. Zato pa se na teh seznamih nahajajo družbe, katerih solastnik naj bi bil dejanski lastnik oziroma solastnik časopisne hiše Delo, to je g. Stojan Petrič, vsaj tako je to predstavljeno javnosti. Gre za družbe z imenom Kolektor, in to:

 

1.    Kolektor ATP, d.o.o.,

2.    Kolektor Etra, d.o.o.,

3.    Kolektor group d.o.o.,

4.    Kolektor Magma, d.o.o. (1. oktobra 2014 izbrisan iz sodnega registra zaradi pripojitve),

5.    Kolektor Micro-Motor, d.o.o.,

6.    Kolektor Prokos trgovina, d.o.o.,

7.    Kolektor Sinabit, d.o.o. (29. oktobra 2014 izbrisan iz sodnega registra zaradi pripojitve) in

8.    Kolektor turboinštitut.

 

V zadnjih štirih letih, to je od 2014 do 2017, so navedene družbe nakazale v države s seznama Urada za preprečevanje pranja denarja 35.604.465,00 evrov (petintrideset milijonov šeststo štiri tisoč štiristo petinšestdeset evrov). Več si lahko ogledate na povezavi https://revijadenar.si/zadnja-stran-zadnje-besede/

 

Iz letnega poročila koncerna Kolektor za leto 2016 je razvidno, da imajo v Bosni in Hercegovini, ki je na seznamu Urada za preprečevanje pranja denarja, kjer imajo tudi nizke davke in kamor je bila nakazana velika večina zgoraj navedenih zneskov, kar pet podjetij. Gre za štiri proizvodna in eno gradbeno podjetje. Menim, da bi bilo za slovenske davkoplačevalce in nezaposlene v Sloveniji veliko bolje, če bi ta podjetja poslovala v Sloveniji, saj bi se zmanjšalo število nezaposlenih in zvišali bi se davčni prihodki.

 

Tako časopisu Delo in njihovi »raziskovalni novinarki« Anuški Delić Zavrl predlagam, da se raje posvetita predstavljenemu odlivanju slovenskega denarja v tujino in ustanavljanju podjetij v tako imenovani davčni oazi Bosna in Hercegovina, ne pa da si o meni izmišljujeta zgodbe in me povezujete z rajskimi dokumenti, kjer me sploh ni. Za boljšo predstavitev, koliko denarja so po podatkih Urada za preprečevanje pranja denarja v tujino nakazala podjetja t.i. lastnika časopisa Delo, Stojana Petriča, in koliko moja podjetja, sem pripravil spodnjo tabelo:

 

 

Priznam, da tako hudega poraza še nisem doživel in če so mi ob tem ničelnem transferju, v časopisu Delo namenili celo stran, koliko strani bi potem morali nameniti g. Stojanu Petriču. Res pa je, da se pojavi težava, ali bi g. Stojan Petrič dovolil to objavo.

 

Torej, če želita biti Anuška Delić Zavrl raziskovalna novinarka in časopis Delo raziskovalni medij, potem naj se raje ukvarjata z dejanskim raziskovanjem, ne pa z izmišljanjem zgodb o Ivanu Simiču. Zato jim predlagam, naj najprej počistijo pred svojim pragom.

 

Mag. Ivan Simič

https://www.simic-partnerji.si/davcni-blog.html