Dejan Židan! Preiskovalka o Francu Kanglerju in drugih je dejstvo, ki ga več ne moreš ustaviti ne ti, ne Sova, niti F 21 ne!

Če bi leta 1992 Demosu uspelo realizirati pobudo za lustracijo, bi danes v Sloveniji ne imeli politično situacijo, ki jo ponazarja spodnja fotografija. Na oblasti ne bi imeli levičarskega petorčka, ki mu za lagodnost vladanja “štango” drži Mesčeva Levica, v ozadju pa vse niti povezuje Forum 21 s Kučanom na čelu.

Če bi Demosu leta 1992 uspelo opraviti lustracijo v pravosodju in represivnih organih, Policiji torej in v novo oblikovanih varnostno obveščevalnih službah, ne bi doživeli Depale vasi, afere Patria, sodnih fars proti Janši, Krkoviču, Kanglerju, nenazadnje tudi Noviču in še kom, da o divji privatizaciji, bančnih luknjah in pranju iranskega denarja ne govorim. Ker pa je bil sam Demos “prestreljen” z udbaškimi kadri, se to ni zgodilo in zato lahko mirno zapišemo, da imamo v Sloveniji “krivosodje,” ki pri odločanju navdih jemlje iz revolucionarnega prava, ki ga je utemeljil Ljubo Bavcon. Sodniki in sodnice brez sramu javno izražajo svojo pripadnost reformiranim komunistom Dejana Židana, v ozadju pa znova Milan Kučan in njegov Forum 21.

Prav histerično reakcijo reformiranih komunistov in Dejana Židana, predsednika Državnega zbora, je sprožil sklep Državnega sveta, da od Državnega zbora zahteva oblikovanje posebne parlamentarne preiskovalne komisije, ki naj bi ugotavljala politično odgovornost nosilcev javnih funkcij, ki naj bi sodelovali pri pripravi in izvedbi političnega in kazenskega pregona zoper nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja, sicer člana Državnega sveta. Več kot dovolj je namreč dokazov, kako so že v policijskih postopkih, nato pa še na tožilstvu in sodiščih v Mariboru bile Francu Kanglerju in drugim, kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. 

Vrhovni državni tožilec Andrej Ferlinc je kar “eksplodiral” in najprej pisno, nato pa kar na seji Državnega sveta preteče opozarjal predsednika Alojza Kovšco, da bo s takim sklepom grobo kršil načelo delitve oblasti in tako posegel v samostojnost dela državnih tožilcev. Svetniki se na Ferlinca niso ozirali in soglasno podprli zahtevo o ustanovitvi posebne preiskovalne komisije. V Ferlinčevem zgodovinskem spominu je verjetno nekaj sivih lis, se je pač ukvarjal z Janšo in Krkovičem, da je pozabil, kako je že leta 2005 Državni svet naložil Državnemu zboru zahtevo po oblikovanju posebne preiskovalne komisije o delu tožilstva, vlade in ministrstva za pravosodje, ki jo je vodil poslanec SDS Dimitrij Kovačič, pa takrat ni nihče zganjal cirkusa, da gre za vmešavanje v druge veje oblasti. Samo spomnimo, takratno preiskovalko je najbolj zaznamoval primer državnega tožilca Mirana Železnika, ko je bil premeščen s položaja vodje gospodarskega oddelka na ljubljanskem tožilstvu v skupino tožilcev za posebne zadeve, se je iz njegovih omar vsulo kar 370 “okostnjakov,” spisov nerešenih zadev. 

Vrnimo se k tokratni preiskovalki o Francu Kanglerju in drugih. Verjamem, da bo zaradi nje imel predsednik Državnega zbora in prvi med reformiranimi komunisti Dejan Židan, bolj slab dopust. Preiskovalka bo, četudi bi se on, Zoran Skubic in njegova šefica Mojca Batagelj, vsi seveda z zdravim pedigrejem Židanove SD, postavili na glavo. Skubic, v preteklosti je bil v kabinetu Gorana Klemenčiča, se sicer okoli hvali, da bo storil vse, da do preiskovalke ne pride, kajti to zavezo je dal samemu Dejanu Židanu, vse napore, da do preiskovalke ne pride, pa po naročilu vladajoćega peterčka vlaga tudi Batageljeva.

Poskus z akcijo, ki je bila “sprožena od zunaj,” ko so nad zahtevo Državnega sveta iz domačih logov priklicali kar GRECO, to je preiskovalni organ Sveta Evrope za monitoring korupcije, oblikovanja preiskovalke ne bodo ustavili. GRECO je povsem v levičarskih rokah, v preteklosti mu je predsedoval tudi Drago Kos, znan po svojih udbaških vlogah v aferah Depala vas, Holmec, Patria, KPK in NLB. Z GRECO-m je Državnemu svetu zagrozil Andrej Omerzel, šef Židanovega podmladka, sicer pa tako, kot se za vse partijske aparatčike oblastnega petorčka spodobi, zaposlen v državnih jaslih,  na ministrstvu za pravosodje. Tudi tukaj posredno znova naletimo na Milana Kučana, kajti Omerzel naj bi se z njim kar redno sestajal.

Vrag v sili še muhe žre, pravi nek star pregovor. Spomnil se ga je tudi Židan in na “pomoč” poklical celo Mojco Prelesnik, informacijsko pooblaščenko. Zaman, od nje je pred dnevi dobil pisno “zaušnico,” da IP ni pristojna za vmešavanje v delo Državnega zbora, torej tudi v ustanovitev preiskovalne komisije ne.

“Upoštevajoč navedeno je odgovornost Državnega zbora RS da presodi, kaj naj vsebuje odlok o odreditvi parlamentarne preiskave. IP kot neodvisen nadzorni organ za varstvo podatkov in pritožbeni organ za uveljavljanje pravice dostopa do informacij javnega značaja pa se ne more in ne sme vpletati v delovanje Državnega zbora RS in njegovih delovnih teles na način, da bi tem odrejal ali konkretno svetoval, kaj naj vsebuje odlok o parlamentarni preiskavi.  Prav tako ni pristojen presojati, ali so posamezne navedbe Državnega sveta RS točne ali ne. To bi pomenilo nedopustno vmešavanje v delovanje neodvisne zakonodajne veje oblasti.

Lahko pa pojasnimo, da je IP v zvezi s kršitvami varstva osebnih podatkov Franca Kanglerja vodil 5 postopkov, od katerih so 3. postopki zaključeni, dva pa sta še v teku in jih ne moremo komentirati. V zaključenih postopkih je IP v enem primeru (št zadeve 0612-100/2016) ugotovil kršitve ZVOP-1, in sicer so bili prekoračeni roki hrambe posameznikovih podatkov v policijski evidenci, zaradi česar je IP posledično sprožil prekrškovni postopek zoper odgovorno osebo.”

In na koncu: Več kot jasno je, da bo slej ko prej Dejanu Židanu in globoki državi za njegovim hrbtom zmanjkalo polen, ki bi jih lahko zmetala pod zahtevo Državnega sveta po oblikovanju posebne preiskovalne komsije. Osnovni pogoj za preiskovalko je sklep Državnega sveta ali pa 30 podpisov poslancev Državnega zbora.

Lahko pa je nekoga hudičevo strah, ker bo ena ključnih prič o teptanju človekovih pravic Francu Kanglerju v policijskih preiskavah, obravnavah na tožilstvu in sodiščih v Mariboru njegov nekdanji odvetnik dr. Marko Bošnak, danes sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice. In še nekaj, menda je v gradivu tudi kopica pisnih dokazov, kako so iz mariborskega državnega tožilstva informacije “curljale” nepooblaščenim osebam, nekaterim novinarjem namreč!