Dejan Kaloh ministrici Katičevi: Kdo daje pravico sodnikom, da sodijo v mojem (ljudskem) imenu!?!

“Izrekanje sodb »v imenu ljudstva« je relikt prejšnjega totalitarnega režima,” je v uvodu poslanskega vprašanja ministrici za pravosodje Andreji Katič zapisal državnozborski poslanec SDS mag. Dejan Kaloh. Po njegovem mnenju je po skoraj treh desetletjih samostojnosti in neodvisnosti nesprejemlljivo, da se sodbe v Sloveniji še vedno izrekajo »v imenu ljudstva«, ki s sodbami, predvsem s tistimi, v katerih so kršene človekove pravice, nima prav nič, in jih velika večina posameznikov iz tega ljudstva zagotovo ne bi želela podpisati.

In res, kdo daje pravico sodnikom mariborskih, ljubljanskih in drugih slovenskih sodišč, da s svojimi sodbami v “mojem oziroma ljudskem” imenu  nekomu kršijo temeljne človekove pravice. Na to nas znova in znova opominjajo sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, kjer se Slovenija zaradi tega, ker se njeni sodniki “skrivajo” za ljudstvom, prepogosto znajde na sramotilnem prangerju.  Sodni relikt iz časa komunistične države bi morali že zdavnaj odpraviti, zato pa sodnikom povečati njihovo kazensko in materialno odgovornost za sodbe, ki v imenu ljudstva teptajo človekove pravice.

Poslansko vprašanje dejana Kaloha objavljamo v celoti, z nestrpnostjo pa čakamo tudi odgovor ministrice Katičeve, ki je sicer izredno “zaposlena” z obiski proslav z ikonografijo nekdanje komunistične Jugoslavije.

Spoštovana ministrica za pravosodje Andreja Katič!

Na poslance Državnega zbora RS se obrača vse več razočaranih državljanov, ki so bili stranke v sodnih postopkih pred slovenskimi sodišči in med drugimi težavami izpostavljajo dolgotrajne postopke, veliko število razveljavljenih sodb na prvi stopnji in žal tudi nekatere izrazito krivične sodbe (predvsem v kazenskih zadevah), kjer so bile posameznikom kršene tudi človekove pravice.

Nekateri državljani v zvezi s »slabimi« sodbami dodatno opozarjajo, da sodniki v Sloveniji ob kršitvah zakonov/ustave, ki se zgodijo pri sojenju, sploh ne odgovarjajo, to odgovornost pa se potem avtomatsko – prek »sodb v imenu ljudstva« – prenaša na samo ljudstvo! Naj so bile te »slabe« sodbe spisane zaradi neznanja in nestrokovnosti sodnika/sodnikov ali celo namerno, je povsem neprimerno, da se sodbe v Sloveniji še vedno izrekajo »v imenu ljudstva«, ki s takšnimi sodbami nima prav nič in verjamem, da jih velika večina posameznikov iz tega ljudstva ne bi želela podpisati. 

Ne samo, da gre pri dikciji »v imenu ljudstva« za relikt prejšnjega totalitarnega režima, ki se je vedno skrival za »ljudstvom«, ob tem pa uprizarjal montirane politične procese, je ljudstvo v Sloveniji pri sodnih odločbah namenjeno le še kot ustavno okrasje, saj se je tudi pomen sodnikom porotnikov v zadnjih letih zelo zmanjšal. 

V treh sosednjih državah se sodbe izrekajo »v imenu republike« oziroma z dodatkom imena države. V Avstriji »Im Namen der Republik« (V imenu republike), na Hrvaškem »U ime Republike Hrvatske« (V imenu Republike Hrvaške) in na Madžarskem »a Magyar Köztársaság nevében« (V imenu Republike Madžarske). Te tri države s tem izkazujejo tako spoštovanje do svoje republike in do sodnikov, ki sodijo v imenu republike, a hkrati je jasna tudi odgovornost v primeru »slabih« sodb; za njih je (so)odgovorna tako vsakokratna oblast kot sodnik/sodniki, ki je/so sodil-i v posamezni sodni zadevi. 

V zvezi s tem Vas sprašujem naslednje:

1. Ali na ministrstvu za pravosodje načrtujete spremembe Zakona o kazenskem postopku (2. odstavek 364. člena ZKP) in Zakona o pravdnem postopku (2. odstavek 324. člena ZPP), se pravi spremembe v zvezi z zakonskimi določbami, ki govorijo o  izrekanju »sodb v imenu ljudstva«, da bi se sodbe tudi v Sloveniji izrekale »v imenu Republike (Slovenije)«?

2. Ob tem vas sprašujem, kakšno je vaše načelno mnenje o primernosti izrekanja »sodb v imenu ljudstva« na pragu 20 let 21. stoletja, ko vemo, da takšna dikcija izrekanja sodb izhaja iz prejšnjega komunističnega sistema z represivno kazensko zakonodajo? 

Prav tako vas naprošam za naslednje podatke:

–

V koliko kazenskih zadevah so v senatu sodili laični sodniki porotniki na ljubljanskem okrožnem sodišču v letih 2015, 2016, 2017, 2018 in 2019 in koliko znaša ta odstotek v primerjavi z vsemi kazenskimi zadevami na tem sodišču?

 

– V koliko kazenskih zadevah so v senatu sodili laični sodniki porotniki na mariborskem okrožnem sodišču v letih 2015, 2016, 2017, 2018 in 2019 in koliko znaša ta odstotek v primerjavi z vsemi kazenskimi zadevami na tem sodišču?