Črenšovci: Praznik Slovencev v slovenski krajini (Prekmurju)

Danes je 17. avgust 2018, danes je v Sloveniji državni praznik, ki ga sicer ne spremlja dela prost dan. Na današnji dan natanko pred 99. leti je v Beltincih na množičnem ljudskem zborovanju jugoslovanska vojska, ki je pet dni pred tem zasedla Prekmurje, oblast predala v civilne roke. Tako so se  odločili zmagovalci  1. svetovne vojne na Pariški mirovni konferenci, da Prekmurje postane del Kraljevine SHS. Danes torej slavimo Prekmurci oziroma Slovenci v slovenski krajini, enako bi pričakovali, da o zgodovinskem pomenu tega dogodka razmišljajo tudi Slovenci v preostalem delu države.

Hvalevredno je, da so tokrat prvič proslavo pripravili tudi v Državnem zboru. Parlamentarcem je pred inštalacijo 13. mandatarja slovenske vlade, to naj bi postal Marjan Šarec LMŠ, o zgodovinskem pomenu dogodka izpred 99 let spregovoril predsednik DZ mag. Matej Tonin, prisluhnili so prekmurskim pevcem in se posladkali s prekmursko gibanico. Verjamem, da je prenekateri izbranec(ka) ljudstva prvič slišal za zgodovinski pomen današnjega praznovanja. Prekmurje oziroma slovenska krajina je še vedno slepo črevo te države, kar konec koncev izpričujejo tudi uradne statistike.  Zato je sinoči v uvodu regijske proslave v Črenšovcih, pred spomenikom narodnemu buditelju in duhovniku Jožefu Kleklu, kjer je predsednik Republike Borut Pahor že šestič položil venec, državnozborski poslanec NSi Jožef Horvat jasno in glasno sporočil bodoči slovenski vladi: »zahtevam, da se vendarle in končno začne dosledno izvajati politika skladnega regionalnega razvoja. Le država, ki ima močno periferijo in obmejno območje, je  močna in čvrsta!«

Osrednja proslava, ki sta jo v Parku spominov ob pomoči občine Črenšovci pod naslovom Spominčice  pripravila tamkajšnje Turistično-kulturno društvo Črenšovci in domače društvo Generala Maistra, je vnovič izpričala kako močna je slovenska zavest v prekmurskem življu.  Svečani govorec, predsednik RS Borut Pahor je zato v uvodu dejal, da se je slovensko ljudstvo  že tedaj dobro zavedalo pomena politične sloge in enotnosti za dosego velikopoteznega programa, ustanovitev samostojne države. Pogoji za ustanovitev so nastajali postopoma, od  programa Zedinjene Slovenije, preko taborskih zahtev, do združevanja slovenskega ozemlja. »Tudi v tem smislu lahko praznujemo združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Skupaj z vrnitvijo Primorske k matični domovini in Maistrovo odločnostjo glede Štajerske zaokroža prelomne zgodovinske dogodke, ki so v osnovi omogočili ozemeljsko celovitost za razglasitev samostojne slovenske države.  Za vsakega od teh zgodovinskih dogodkov in za vse skupaj se dejansko izkazuje modrost o pomenu ljudske povezanosti in enotnosti. Nocoj, na predvečer državnega praznika si želim, da bi to modrost razumeli tudi za potrebe sedanjega časa,« je dejal Pahor.

Morda je prav zato posebej opozoril na sicer razumevajoč, zato pa močno zavajujoč občutek, da pred današnjo slovensko politiko ni velikih nalog in ciljev, ki bi jo morale povezati. »Značilnost tega obdobja je prav povečana nepredvidljivost. Prav mogoče je, da imamo v evropskem in svetovnem merilu opravka samo z začasnimi zaskrbljujočimi pojavi, ki se bodo unesli. Ne moremo pa izključiti možnosti, da so pred nami preizkušnje, ki bodo znova terjale vso našo pozornost, izkušenost, odločnost in enotnost.« Tako Pahor, ki zato od slovenske politike pričakuje okrepljeno medsebojno politično in vsestransko sodelovanje za krepitev naše države. Krepitev demokratične države, pravne države, socialne države, kulturne države in državnosti v vseh drugih razsežnostih.

Ob koncu proslave so v Parku spominov odkrili  kip Jožefa Godine, Maistrovega borca, duhovnika in urednika Kleklovih novin, ki je 17. avgusta 1919 v Beltincih prvi spregovoril zbrani množici.

Ps. 

Kar pa se državnih slovenskih zastav tiče. Tudi v Prekmurju jih ob prazniku ni videti veliko. Celo javne zgradbe, ki so v državni ali občinski lasti, danes nimajo izobešenega simbola slovenske države.Prekmurka metropola Murska Sobota, ki si želi na vsak način “prisvojiti” monopol nad praznovanjem 100 letnice, je nekaj malega izobesila zastave le na ulici Štefana Kovača. Središče mesta pusto, zastav nikjer. Verjetno ima soboški župan Aleksander Jevšek veliko sladkih skrbi, kako do prihodnjega leta od ostalih pomurskih občin zmolsti 400 tisoč evrov za soboško praznovanje 100 letnice. Sinončnja v Črenšovcih je lahko vzor vsem organizatorjem državnih proslav, pa še z majhnimi stroški za povrh.

B.C