Covid-19: Največ, 24 umrlih, je iz občine Šmarje pri Jelšah

Največ umrlih v Sloveniji, ki so bili okuženi z novim korona virusom, je bilo do torka v občini Šmarje pri Jelšah, 24. Na žalost je »primat« slovenskega Wuhana in za enkrat , kar je razvidno  iz spremljanja do sedanjega poteka epidemiološke slike , je ves čas zelo intenzivno prisotno, posebej na lokaciji DSO v Šmarju pri Jelšah.  Po podatkih NIJZ je virus v savinjski in podravski regiji zahteval še po eno smrtno žrtev v občinah Celje in Maribor.

Nacionalni inštitut za javno zdravje,  je prvič objavil nekoliko podrobnejše podatke o smrtih zaradi nove korona virusne bolezni  COVIS 19. Podatki so s torka, do tega dne je virus v Sloveniji zahteval 57 smrti, kot je razvidno, v 14 različnih občinah. Največ, 24 umrlih, je iz občine Šmarje pri Jelšah, kjer se  je, kot je znano,  sprva pojavil  sum o okužbah  na  šmarski osnovni  šoli,  kasneje  pa je bila  glavna in velika težava s okužbami v tamkajšnjem domu upokojencev. Vse skupaj je bilo sicer do včeraj do izteka  dneva v šmarski občini potrjenih 155 okužb. Virus je veliko žrtev, 11, zahteval tudi v Metliki, kjer se z okužbo prav tako borijo v domu starejših.  Prav tako je žarišče  oziroma izbruh se je zgodil v DSO v Ljutomeru. Z savinjskega im podravskega konca sta umrla dva občana  in sicer po eden v Celju in Mariboru.

Po vsaj eno smrt ali več  imajo še v občinah Brezovica 2, Domžale2, Horjul 3, Kranj 1 , Ljubljana 4, Ljutomer prav tako  4, Naklo, Piran, Škofljica in Žirovnica pa po eno smrtno žtrev. Po današnjih podatkih se je število vseh umrlih v Sloveniji sicer povzpelo že na 61. V treba je omeniti  da so vsi ki so umrli za posledicami virusa COVID 19 navedeni po njihovem stalnem prebivališču.

Sicer pa je iz podatkov NIJZ razvidno, da je bilo največ umrlih, 31, starih več kot 85 let, med njimi je bilo kar 22 žensk, 14 umrlih je bilo starih med 75 in 84 let, 6 pa med 65 in 74. V starostnih kategorijah do 45 let v Sloveniji korona virus še ni zahteval nobenega življenja. Pristojni pri tem pravijo, da je imela večina umrlih poleg korona virusa pridružene kronične bolezni.

Izbira časa in obsega rahljanja ukrepov zaposluje politiko pri nas pa še kje zagotovo

Vse navedeno v zadnjem odstavku pa še zdaleč ne  pomeni, da se ostali sprostijo ali celo ignorirajo nekatera določila v ukrepih za zajezitev  korona virusa.  Z naslednjim tednom oziroma z tem koncem tedna se lahko zgodijo določene sprostitve , ki so povezane z  deli na kmetijah ali obveznostjo na  nepremičninah v drugi, po navadi, sosednji občini. Vsekakor ostanejo  pa ukrepi oziroma način obnašanja glede  v zvezi z socialno distanco te drugih vrst možnih koncentracije ljudi.  To mora ostati da ne  prode do situacije iz pregovora  »tisto kar z glavo popraviš z repom podreš« oziroma izničiš  nekajtedensko ali mesečno prizadevanje vseh okoli tebe.  Za kakršne koli konkretnejše spremembe  pa se je treba zelo močno opirati oziroma upoštevati epidemiološke slike v soseščini, se pravi sosednjih držav, da ne bi kmalu ali zelo kmalu prišlo do ponovnega izbruha ali  izbruhov.

Vedeti je treba, da tisto kar počnemo sedaj v času pandemije in je povezano z ukrepi in omejitvami,  ki jih ti prinašajo, bo še nekaj časa prisotno  in bo docela spremenilo nekatera opravila,  ki so sedaj tako rekoč zapovedana bodo kasneje vključena  v vsakdan in ne bo nič nenavadnega če bomo  čez leto ali morda več  imeli na določenih javnih površinah,  mestih  pričakovali dezinfekcijska sredstva, v drugih primerih pa si ne bomo predstavljali določena opravila  brez uporabo zaščitnih sredstev. Socialni stiki bodi drugačni, tudi mi morda, zelo verjetno bomo določene gestikulacije, gibe zamenjali z kakšnimi  besednimi ali povednimi vrinki ali  retoričnimi »bravurami«, drugačnimi pristopi do istih ljudi od prej, ki nas ne bodo debelo gledali ali morda prislanja prsta kazalca  na sence, »češ  kaj pa je to« ampak bodo vzeli to kot novo realnost.

Skratka, živeli bomo normalno vendar  na  dolgi rok drugače, celo zna biti da zelo drugače!

Vane K. Tegov