CIA Zaeva pušča med politične odplake in med svoje priznane napake
No pa so državljani Makedonije, uradno, čeprav tudi delno po svoji zaslugi, dočakali uradno razglasitev obdobja vladanja Zorana Zaeva, kot avtoritarno. Kar je bilo sicer ves čas, čeprav je vešče ali manj, ali pa sploh ne uspešno, so se trudili to zakriti. Avtoritarna, totalitarna oblast vztraja, da ima vedno in povsod prav. Ta »luksuz« si je privoščil do pred kratkem predsednik makedonske vlade Zoran Zaev.
Kaj smo izvedeli?
Revija, publikacija za demokracijo je četrtletna akademska publikacija, ustanovljena 1990 leta predstavlja uradne objave Mednarodnega foruma za demokratične študije nacionalne fundacije za demokracijo. Zajema, ponuja rezultate proučevanja demokracije, demokratskih režimov ter pro demokratičnih gibanj po celem svetu.
V svoji najnovejši raziskavi dveh avtorjev te četrtletne publikacije, Levitsky in Way, sta uspela ažurirati klasifikacijo avtoritarnih režimov po svetu. Na tem posodobljenem, z zadnjimi parametri ažuriranem seznamu ob koncu leta 2019, se je znašla bolje povedano je med njimi nazadovala prav Makedonija, ki je prej ni bilo na tej »rang listi«. Seveda v »eminentni« družbi premnogih ljubih držav, prijateljic še iz časov neuvrščenih, kot so Burkina Faso, Botzvana, Mozambik, Mali, Sierra Leone. Kaj reči drugega kot aplavz in čestitke.
S to raziskavo, so ga tujci, tujina, preostali demokratični svet, dejansko pustili samega, so ga da odplaknili, potegnil vodo in ga odneslo naravnost v naročje, bolje rečeno v družbo diktatorjev, kamor v resnici spada ves čas. Ta nacionalna fundacija za demokracijo, ki je ustanovljena 1983 leta se ukvarja z promoviranjem demokracije po svetu. Z svojimi izsledki dejansko pomaga tako kot ameriškemu kongresu tako posredno tudi sami ameriški obveščevalni agenciji, CIA, ki kasneje lažje izbere iztočnice za svoje poizvedovalno nastopanje o posameznih državah v različnih okoliščinah in sklopih.
Po definiciji Revije za demokracijo v skupini konkurenčnih, primerljivih državah, se gre pravzaprav za države, ki so začele svojo tranzicijo, prehod v demokratične dežele v osemdesetih ali devetdesetih letih, pa jim je to spodletelo oziroma jim to nikoli do konca ni uspelo. Nekje so konsolidirali demokracije drugje pa manj. Nekaterim je tudi s pomočjo hibridnih, mešanih, demokratičnimi in avtoritarnimi prijemi uspelo ostati nad vodo v smislu konsolidacije politične in gospodarske slike. Drugim pač ni uspelo. Celo so utrdili avtoritarnost. V raziskanih 46 režimov nastalih med letom 1990-1995 so dokaj dobro število demokratiziralo. Enim pač ni uspelo. Nekatere demokratizirane pa so na tej listi zamenjale druge avtokracije. Makedonija je tukaj tipičen primer nazadovanja demokracije in demokratičnih procesov oziroma odsotnosti le teh oziroma demokratičnost zamenjano za avtokratskost. Velika škoda. Nepopravljiva.
Poleg omenjenih afriških »prijateljic« se dokaj blizu nje nahajajo njene nekdanje »federalne« sestre Srbija in Črna gora.
Seznama ni nikoli zapustil Kyrgizistan, nekdanja sovjetska republika, kakor tudi stalnice med južnoameriškimi »cvetočih« se demokracij ali kvazi demokracij.
Slaba , zelo slaba popotnica za naprej kljub neskončnim dolgoletnim prizadevanjem za približanje, k tem razvitim demokracijam, ki so jih pravzaprav, vsaj nekatere med njimi, potisnile v poizkuse z določenimi demokratičnimi prijemi v večjo stopnjo nedemokratičnosti kot so jo imeli prej.
Dolga bo pot vrnitev nazaj. Mogoče bo z morebitno spremembo aprila letos nekaj upanja nastalo ali še ostalo da se po krivulja obrnila navzgor.
Morda pa!?
Vane K. Tegov