Celje: Župan Bojan Šrot imenoval novega podžupana in pooblaščenca župana

Župan Mestne občine Celje Bojan Šrot je za mandatno obdobje 2018-2022 imenoval novega podžupana  in pooblaščena župana. Funkcijo podžupana bo nepoklicno opravljal Vladimir Ljubek, dolgoletni predsednik KS pod Gradom ter pred premi dnevi potrjen kot nadomestni svetnik. Funkcijo pooblaščenca bo opravljal Stane Rozman, ki bo to funkcijo  opravljal tretjič v nizu.

Podžupan Vladimir Ljubek 

 Statut Mestne občine Celje  v 1. odstavku 37. člena določa, da ima za pomoč pri opravljanju nalog župana občina najmanj enega in največ tri podžupane. Podžupana izmed članov mestnega sveta imenuje in razrešuje župan. Kot navaja 3. odstavek 20. člena statuta član mestnega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana mestnega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Funkcijo podžupana bo nepoklicno opravljal Vladimir Ljubek, ki bo županu pomagal pri njegovem delu ter opravljal posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti. G. Ljubek bo pristojen za naloge na področju delovanja ožjih delov in društev na območju občine, nadomeščal bo tudi župana v primeru njegove odsotnosti.

 Pooblaščenec župana na področju družbenih dejavnosti, razen v zadevah, ki se nanašajo na Pokrajinski muzej Celje, bo v tem mandatu Stane Rozman.

Pooblaščenec župana Stane Rozman

Slika je potemtakem naslednja: Župan Mestne občine Celje Bojan Šrot, poleg svoje vloge župana , bo za nemoteno delovanje Mestnega sveta imel  Bredo Arnšek kot  podžupanjo, ki bo po novem letu delo opravljala poklicno, nepoklicnega podžupana gospoda Vladimirja Ljubka ter Staneta Rozmana kot pooblaščenca župana za delokrog, ki mu je zaupan. Županova lista je še kako dobro zasedla odločilna mesta in se pozicijsko utrdila za vladanje v ravnokar začetim štiriletnim mandatom. Samo še nekaj mest,  ki so vezane na osebno zaupanje župana in pozicijska polja na šahovski tabli so zasedena z dobrim vpogledom v stanje  na občini.

V primerjavi z mandatom prej pa pooblaščencev oz. podžupanje nimata Slovenska ljudska stranka  in Slovenska demokratska stranka. Če pri prvih to lahko utemeljimo z slabim ali zelo slabim rezultatom na zadnjih lokalnih volitvah, pri drugih lahko temu botruje morebitno neujemanje in različne valovne dolžine, radikalizacija svojih stališč ali odsotnost primernih potencialov za tovrstno delo ali predstavitev mestne občine v takšni vlogi.

Vane K. Tegov