Celje: Ulična menjava dobrin, gesta pomoči ali nemoči oziroma, kako si Levica nabira poceni politične točke!

Nekaj več kot teden dni nazaj v centru Celja na samostoječih trgovinskih stojalih je bilo prvič (z očmi avtorja tega zapisa) opaziti,  da se odlagajo oziroma obešajo oblačila (nekaj dni kasneje tudi obutev). Na vprašanje takrat trenutne  prostovoljne darovalke,  kaj pravzaprav pomeni to početje, je bil odgovor,  da je pobudnik te akcije »Iz omare na ulico« Peter Verblač iz Levice.

 Bistvo te pobude «Iz omare na ulico” ali ulična izmenjava dobrin je, da darovalci prinesejo odvečna, v tem letnem času predvsem topla in debelejša oblačila. To početje bi naj imelo v Celju še nekaj drugih lokacij, ki so Celjanom znane. Akcija je stekla. Kako kaže z odjemalci, s tistimi, ki jim je to namenjeno? Kot zapisovalec teh vrstic in kot Celjan, ki je dnevno v mestnem centru in še kje, se da naslutiti, da se omare praznijo hitreje kot obešalnika na ulici.  Vsaj   za videti je tako. Prvi dež je prinesel polomljeno stojalo, vlažna oblačila, tisto kar je še tam, je še bolj zamaknjeno pod oboki. Prvi val je že mimo.

Po napovedih sodeč,  ki se jih je dalo zaslediti, da se bo dalo pomagati z določenimi šolskimi pripomočki, dodatki za prosti čas (predvsem za praznično kratkočasenje otrok), kakor tudi na tempiran čas, sedmi december  v centru mesta, verjetno še na kašni drugi opazni lokaciji, se dozdeva, da je to  neizogibno le promocija Levice, oziroma plavanje na »uspehu,« doseženem v tekočem letu na državni in lokalni ravni.
Skrita agenda tega početja daje slutiti nekaj drugega. V na videz ljudem všečni akciji »ulični menjavi«, polega tega da spominja na družbeno ureditev, ki je »odpasalo«, daje vtis  neuspeha tudi ene politike, predvsem modela vodenja socialne politike ,ki jo zagovarjajo  ravno ti lokalni »pobudniki in motivatorji«. Politika, ki uvaja nove dajatve za napajanje proračuna  z  dodatno podražitvijo dela brez konkretnega učinka na neto prejemke zaposlenih,  obenem pa v samem izhodišču spodkopava socialno stabilnost zaposlenih, občanov, ki so jih polna usta skrbi prav ti njihovi najvišji predstavniki.
Ali so  ti lokalni pobudniki samo navadni dobrohotni »Don Quijote« ali popravek, korekcija zgrešenega početja socialne vsedržavne  politike na  lokalni ravni, presodite  sami!

Vane K. Tegov