Celje: »Kultura kot idealen poligon za krajo kulturniškega denarja in lažniva avtorstva«

Celje te dni kot že dolgo ne pretresa kulturniško gledališka afera. Vpleteni so SLG Celje in Boris Kobal,  gostujoči gledališki režiser in sedaj po novem tako rekoč  »certificiran« plagiator ali tat sadov tujega avtorskega truda in znoja.

Pojdimo po vrsti. Konec preteklega vikenda je kot strela  z jasnega s »kulturno gledališkega« neba odjeknila novica o plagiatorstvu oziroma “copy paste” avtorstva  dela  italijanskega avtorja Alda Nicolaja« La prova generale«.  Sam strokovnjak za tovrstno delo si je vzel čas predvsem za prevod in delne okrajšave, da le ne izgledala kot stoodstotni »kvaliteten« prevajalsko plagiatorski izdelek. Izpustil je dele, ki se nanašajo  na oris italijanskega vsakdana. Nihče v trenutku  prejema informacije o domnevnem plagiatorstvu ne bi želel biti v koži Tine Kosi,  upravnice Celjskega ljudskega gledališča. Reakcija je bila hitra in predvsem korektna.

Od tod naprej pa stvari stečejo naprej ali pa ne. Tukaj, hvala bogu so stekle bliskovito. Tina Kosi je na petkovi novinarski konferenci napovedala, da bodo od Kobala terjali tudi povrnitev 13 tisoč evrov bruto, ki jih je prejel kot avtor sporne komedije, saj je ta prevod dela »La prova generale« (Generalka) italijanskega avtorja Alda Nicolaja. V škodo gledališče vključuje tudi avtorske honorarje za 15 prodanih predstav, ki so jih morali odpovedati. Tukaj škoda ni znana, zato je je treba najprej specificirati in šele na to predstaviti javnosti

Boris Kobal je vajen molsti kulturniški denar in to mu ni tuje. To je bilo do sedaj dobro zakamuflirano. Predpostavka je, da je kot direktor in umetniški vodja Šentjakobskega gledališča Ljubljana  dobil »lušte« za preizkus molže na terenu SLG Celje. Za nekaj časa mu je to celo uspevalo. Hvala bogu ne za dolgo. Četudi ne za dolgo, je škoda na ugledu celjskega gledališča ogromna. Tale obrtnik »resavske« šole, znane iz krajev ne tako daleč vstran od Slovenije, je bil prisesan na denar, namenjen za RTV kulturno popestritev, kateri generator bi naj bil Boris Kobal. Za zameglitev prejemkov si je lepo ustanovil društvo pod Topoli, kjer  je preko obvodov  tudi kapnilo nekaj evrčkov. Tu je dobival predvsem denar od televizijskega proizvajanja razvedrilnih vsebin.

Celjsko gledališče je  včeraj kazensko prijavilo režiserja in igralca Borisa Kobala zaradi suma storitve kaznivega dejanja kršitve materialnih avtorskih pravic, na organih pregona pa je, da ustrezno ukrepajo, je za STA povedala upravnica gledališča Tina Kosi. Kobal je namreč naveden kot avtor komedije Profesionalci espe, ki pa je  v resnici plagiat.

Da pa tudi sicer  stanje v Slovenskem ljudskem gledališču ni najbolj optimalno glede samih odnosov znotraj celotnega kolektiva, pričajo občasne izjave določenih od  zaposlenih, da od prihoda Tine Kosi, da je gledališče kot takšno vse manj pristno Celjsko. Ves vodstveni »team« ter dobršen del nosilcev pomembni vlog so dnevni »vozači«. Gledališče se dela in ohranja z dobrim notranjim vzdušjem. Tega ta trenutek ni. » Še med vajo ali predstavo igralci gledajo na uro ter »kalkulirajo« kdaj bodo doma«,  je dejal znanec, ki je dolga leta bil vpet v samo gledališče v več  različnih vlogah. Za gledališče z tradicijo to je najmanj zaželeno. Prenekateri podporniki in občasni sponzorji so se umaknili. Naročila za raznovrstne materiale dobivajo  podjetja in izvajalci od drugod. To pa  so pota po kateri gre gledališki voz navzdol. Bojim se, da  ta afera Kobal in njegovo »frajersko« prepisovanje in plagiatorstvo ne  bi pospešila » drvenje » gledališkega« voza imenovanega Slovensko ljudsko gledališče  še hitreje navzdol. Upajmo da bo ta šola, sicer draga,  prinesla morebiten zasuk na bolje in ne na slabo in slabše kot trenutno kaže.

 Vane K. tegov