Nekategorizirano

Celje: »Kljub odsotnosti škofa v celjski škofiji Celjani živimo zgledno katoliško življenje«

Stanislav Zore, predsednik Slovenske škofovske konference pove v sami spremni besedi letnega poročila,  da je  objava poročila Katoliške cerkve v Sloveniji  izraz zanimanja za našo versko skupnost in za delo, ki ga opravlja cerkev  v slovenskem narodu. S pomočjo tega poročila želijo pokazati najprej slovenskim katoličanom, nato pa ostali javnosti, da Katoliška Cerkev v Sloveniji opravlja pomembno izobraževalno, znanstveno, karitativno, kulturno in pastoralno dejavnost.

V letnem poročilu so na pregleden in jasen način zajeti osnovni podatki, ki želijo pokazati, kakšna so njihova škofijska in župnijska občestva in v kakšnem stanju je krščanstvo v Sloveniji. Nas oziroma Celje in občestvo, ki sodi k celjski škofiji zanima kakšno je dejansko stanje v naši Škofiji, ki  je mimo grede brez škofa od septembra 2018, od takrat ko je škof Stanislav Lipovšek izročil odpoved službe papežu Frančišku, kar v vsakdanjem besednjaku pomeni da se je upokojil pri starosti 75 let kadar to prvič uradno naredi. Kot kažejo podatki ki sledijo to se na versko življenje v škofiji ne pozna kaj dosti oziroma se posebej ne odraža.

Škofija Celje je nastala leta 2006, ko je bilo ozemlje celjske škofije odcepljeno od  zahodnega in jugozahodnega dela mariborske (nad)škofije. Prvi škof ordinarij je postal dotedanji mariborski pomožni škof msgr. dr. Anton Stres, ki je škofijo prevzel 21. maja 2006. Škofovski sedež je bil zaradi imenovanja škofa Stresa za mariborskega nadškofa pomočnika in pozneje za ljubljanskega nadškofa od 31. januarja 2009 izpraznjen. Naslednik msgr. dr. Stanislav Lipovšek je bil imenovan 15. marca 2010. Škofovsko službo celjskega ordinarija je opravljal do 18. septembra 2018, ko je papež Frančišek sprejel njegov odstop ob dopolnjenem 75. letu starosti. 20. septembra 2018 je zbor svetovalcev Škofije Celje, skladno s kann. 419 ZCP, za škofijskega upravitelja izvolil g. Roka Metličarja, nadžupnika v Laškem, dekana dekanije Laško in predsednika Škofijske Karitas Celje. Rok Metličar Škofijski upravitelj (od 20. septembra 2018). Kot rečeno  kljub temu, da je brez vodstva, je celjska škofija predvsem pri krstih in nedeljnikih ta čas  nadpovprečna glede na druga območja v Sloveniji. Nekoliko drugače pa je pri obhajilih, birmah in porokah.

V Sloveniji se je med letoma 2007 in 2010 število rojstev povečalo in tudi število krstov je sledilo temu gibanju. Vseeno pa se je na vseslovenskem prostoru povečal razkorak med številom rojenih otrok in številom krstov. Od leta 2010 opazimo upad števila rojstev, prav tako pa tudi manj krstov. Medtem ko število rojstev po vsej Sloveniji strmo upada, pa lahko glede krstov v celjski škofiji v zadnjih štirih letih spremljamo pozitiven trend, saj njihovo število vsako leto narašča. Celjska in ljubljanska župnija sta bili do letos edini izjemi v slovenskem prostoru, saj je letos v Ljubljani 551 krstov manj kot 2007. Samo v celjski regiji je bilo pred štirimi leti opravljenih 1.511 krstov, leto kasneje 1.702, leta 2017 1.801 in 2018 1.802, tako da se pozitiven trend nadaljuje.

Kljub drugačni statistiki po preostalih delih Slovenije in upadu sklenjenih svetih zakonov po Sloveniji in zmanjšanja v zadnjih desetih letih za skoraj 17 %, celjska regija temu ni sledila saj je število sprejetih zakonskih zvez iz 416 v letu 2008 po desetih letih zraslo na 481.

Celjanke in Celjani bodimo to kar smo, predvsem predani ,tako kot smo vzgojeni slediti bogu in krščanskem načelom in običajem ki jih je skozi stoletja ustvarilo to naše bivanje krščansko tuzemsko.

Vane K. Tegov

Vir: Stat. Zavod RS, Letno poročilo  SŠK.

Mogoče vam bo všeč