»Bratska« klofuta ali nesposobnost in infantilnost makedonske diplomacije.

Danes je država, zemljepisno umeščena na južnem delu Balkana, pa kljub temu se imenuje Severna Makedonija, dobila pričakovano, pa kljub temu »zvenečo« in odmevno klofuto. In to ne od kogarkoli, ampak od njihovega prvega soseda na vzhodu. Ja, Bolgarija je tista, ki deli nauke in poduke, pa tudi »klofute« svojim sosedom oziroma preveč servilnim predstavnikom njihove zahodne sosede, ki ji priznavajo samo geografsko ime, ne pa tudi vsebinsko narodnostno in nacionalno, na čem temelji celotna zgodovina te izstradane in ponižane dežele od vseh, posebej od sosedov.

Klenost in zgodovina povesta, da  je kljub vsemu ostala in postala narod ravno na podlagi svojega večstoletnega boja za obstoj in ohranjanje njihove samobitnosti. To da se je popolna uveljavitev zgodila šele po letu 1944 so okoliščine,  ki so bile enkratne in neponovljive. Ampak,  še enkrat, če ne bi bilo jezika, lastne zgodovine, pismenost, viri o vsem tem  kar je bistveno  za en narod, se  makedonskost in Makedonija ne bi zgodili. To je neizpodbitno in nespremenljivo.  Na eni strani. Na strani resnice ene in edine.

Pekoča in boleča zaušnica

Klofutajoče besedilo oziroma zavrnitev  močno pričakovanega sporočila  v obliki določitve datuma za začetek pogajanja ki bi temeljilo na sprejetju osnutka  za pogajanja za vstop v EU.

“Lahko odobrimo pogajalski okvir z Albanijo, saj menimo, da so izpolnili večino zastavljenih pogojev. Bolgarija v tej fazi ne more odobriti osnutka pogajalskega okvira z Republiko Severno Makedonijo.” To je glede stališča Republike Bolgarije glede točke “Širitev” današnjega sveta za splošne zadeve izjavila zunanja ministrica Ekaterina Zaharieva.  Republika Severna  Makedonija bo imela prostor v Evropski uniji, ko bo pripravljena. Ta trenutek v Bolgariji  mislimo da  ni  pripravljena.  Na drugi strani, strani izrabe in zlorabe možnosti postavljanja ovir.

Mehanizem sprejemanja oziroma dogovor za začetek in kasneje potrditev izpolnitve vseh poglavij  je soglasje vseh. Nemalo je takšnih, ki z figo v žepu izrečejo podporo, ki nima teže, kjer je sama kurtoazija, spodobnost brez teže. Resničnih podpornikov ali  imperativna  naklonjenost v smislu pomoči, posebej če so »nerešljivi« problemi,  je malo ali skorajda nič.  In to doživlja R.S. Makedonija.

Diplomatska brezbarvnost

Domača politična posebej vladajoča politika z svojo brezjajčno  diplomacijo pa je vredna ravno toliko kot lanski sneg. Vsaka pot »velike trojice«(Zaev, Osmani, Dimitrov) se konča s tem: « deležni smo ogromne podpore naših prijateljev, ki nam priznajo vlaganje ogromnih naporov  in uspehov pri izvajanju reform,« ter »da bodo zastavili ves možen politični in diplomatski kapital za  pomoč pri vaših prizadevanjih za približevanje in vstop v našo veliko evropsko družino«. Prizadevanja da dol padeš. 

Nekateri od njih, kot je  na  primer bivši zunanji minister Nikola Dimitrov, znan kot izdajalski in nedopustni  podpisnik »Prespanskega dogovora«  in kapitulant pred Grčijo, še posebej boleče in izdajalsko do njegovih bližnjih in sorodnikov, ki večji del izvirajo iz grškega dela Makedonije(tako kot predniki  pisca teh vrstic), pa se zlaže na sam dan podpisa in kasneje septembra 2018,   pred  referendumom o tem v  svoji manipulativni  izjavi pred državljane (takrat še brez zemljepisne določbe)Makedonije vpil: »Od nas je odvisna« evropska Makedonija.  Taisti podpisnik, Nikola Dimitrov,  ožigosan za vse večne čase kot izdajalec najsvetejšega, kar ima en narod, ime svoje države, je včeraj na  makedonski  TV Telma  zavpil, da »ne čutim odgovornosti«, to ni odvisno od nas!?

Bomo pa videli, je rekel nekdo iz aktualne makedonske politike, najmanj kar je v politiki kar meji na osnovno politično higieno, da ti tako uspešni »akterji« ponudijo svoj  odstop ali da doživijo in ne preživijo  to  interpelacijo v njihovem nacionalnem Parlamentu .

Makedonska politična scena nujno rabi temeljiti higienski pregled ali neke vrste lustracije.

Čas je idealen za to!

Vane T.Costa