Božično pismo iz Pattaye

Prejeli smo prijazno božično pismo nekdanjega Sobočanca, ki se je na jesen življenja kot upokojenec odločil, da domačemu kraju pomaga v slovo. Že leto dni živi v Pattayi. Za ta kraj pravi, da je ta kraj od Puketa bolj sprejemljiv iz več vidikov. Pattaya je lažje dostopna, center ima mešanico zahodne in azijske mestne podobe. Manj je sicer naravnih lepot – jih pa nadomešča laskavi naziv sex prestolnice sveta, pri katerem ji konkurira edino še tajska prestolnica Bangkok

Božično/novoletni čas tukaj se najlažje opiše z izrazom Bussines as usual. Sezona je na višku, na 12 stopinjah severne širine zima pomeni zgolj malo znosnejše temperature, pa še suho obdobje je.

Veseli december je pač povsem svetu trgovski praznik, pri čemer so klasični božični in novoletni dodatki omejeni na razkošnejše hotele in trgovske centre. Le tam  ima osebje kakšen Coca Cola kakšen dodaten stiliziran okrasek (rdeča kapa ali rdeči jelenji rožički). In le tam občasno slišite eno od tisočih verzij Jingle Bellsov, 

Tajci so budisti, kristjanov je manj kot 500.000 – 0,7 procenta prebivalcev. Tudi pojmi kot so bog, božji sin, odrešitev za grehe so jim tuji. Celo sam pojem greha, za katerega je treba biti kaznovan, ali se odkupiti, je zgrešen. Greh, dejanje ki je neskladno z naravo, pa tudi običaji je zgolj posledica neznanja o tem, kaj je prav in kaj ni. Božič, Velika noč ipd. torej odpadejo. Spoved in pokoro kot očiščenje greha opraviš praktično – umiješ se in opereš perilo.

Tudi z Novim letom so težave. Kraljevina ga praznuje sicer trikrat. Prvega januarja, 16. do 19. februarja, ko je kitajsko novo leto ter glavno, 13. – 15. aprila, ko poteka Songkran ali vodni festival. 

Gregorijanski koledar so začeli uporabljati leta 1941 iz bančnih razlogov. Sicer v njihovih uradnih dokumentih (tudi osebnih) štejejo začetek od takrat, ko je Buda dosegel nirvano, to je 543 pred krščanskim štetjem. Vstopili bomo torej v leto 2561. Pa še to bomo zares praznovali sredi aprila, ko se začenja Songkran, najbolj nori, slavni in divji praznik Tajske.

Marjan Čenar