Boštjan Perne: V čem je težava marakeške deklaracije (Dogovor ZN o varnih, urejenih in zakonitih migracijah)

Bistveni problem je po mojem mnenju napačna smer s katero se poskuša reševati svetovno migrantsko problematiko. Ključno vprašanje na katerega moramo odgovoriti je, ali si želimo urejenih množičnih migracij ali pa je naš cilj migracije preprečiti in zagotoviti potencialnim migrantom kolikor toliko dostojno življenje v matičnih državah. Jasno bi bilo potrebno povedati, da ilegalnih migracij ne bomo tolerirali, da pa bomo storili bistveno več, da ljudem omogočimo dostojno življenje v matičnih državah. Deklaracija sicer govori tudi o preprečevanju vzrokov migracij ampak le površno in v drugem “planu”. Deklaracija, ki bi jo morale sprejeti države bi po mojem mnenju morala vsebovati jasne zaveze in časovni načrt izhodnih in ciljnih držav migracij o tem, kako omogočiti boljše življenje ljudem, ne pa kako legalizirati njihov odhod proti Evropi in drugim ciljnim destinacijam. Zato je sedanja pot reševanja migracij, kot tudi prvi sporazum v to smer, popolnoma zgrešen in škodljiv.

Glede na to, da je deklaracija potrjena, je potrjena tudi napačna smer reševanja migracij. Kako paradoksalni so izgovori podpornikov, da ne nameravajo legalizirati vseh migracij lahko ugotovimo zelo hitro. Naslov deklaracije govori o varnih, urejenih in zakonitih migracijah. Zagovorniki deklaracije so večkrat javno poudarili, da bodo z deklaracijo poskusili preprečiti trpljenje migrantov na poti, njihovo umiranje in njihovo izkoriščanje s strani prekupčevalcev. Vprašajmo se torej, kateri migranti se na poti srečujejo z vsemi opisanimi nevarnostmi? Legalni zagotovo ne. In če smo popolnoma jasni, legalne migracije so že danes varne, urejene in zakonite. Deklaracija torej govori o tem, da je potrebno trenutno nezakonite migracije narediti varne urejene in zakonite. Po moji oceni je torej namen deklaracije začrtati pot proti “svobodnim” migracijam, oziroma poenostaviti in delno legalizirati do sedaj nelegalne migracije.

Nihče ne more zanikati trpljenja ljudi, ki odhajajo na pot zaradi različnih vzrokov. Naj pa bo popolnoma jasno, da so begunci primerno zaščiteni z mednarodno zakonodajo in da deklaracija njihovega statusa ne rešuje, ker to enostavno ni potrebno. Govorimo torej večinoma o ekonomskih migracijah, kar pa ne pomeni, da so stiske migrantov zaradi katerih zapuščajo domove kaj lažje. Je pa potrebno gledati tudi na naš položaj, kot na eno izmed ciljnih držav. Skratka, če počasi omogočimo “svobodne” migracije, tvegamo, da bo v roku 10 ali 20 let predvsem iz Afrike proti Evropi krenilo več deset ali dolgoročno več sto milijonov ljudi. Gospodarske, politične in podnebne razmere v Afriki se ne izboljšujejo, rodnost skokovito narašča, ob tem pa propaganda o “obljubljeni deželi” naredi svoje. Popolnoma sem prepričan, da bi “svobodne” migracije dolgoročno spremenile podobo Evrope, kot jo poznamo sedaj.

Evropa je odprta. Slovenija je odprta. Če spremljamo legalne migracije vidimo, da tako v Slovenijo, kot v Evropo prihaja veliko ljudi, migrantov, tako na delo, kot na študij. Tudi znotraj Evrope ves čas potekajo legalne migracije. Potekajo in so potekale, naj opozorim le na veliko turško manjšino v Nemčiji in Avstriji. Legalne migracije, vsaj v slovenskem primeru, so več kot zadosti obsežne, da zapolnijo trg dela. Nekatere obrtniške dejavnosti, kot na primer zaključna dela v gradbeništvu, so ravno zaradi migrantskih delavcev dokaj poceni. Legalnim migracijam nihče ne nasprotuje, saj so del našega vsakdana. Pripomorejo k boljšemu delovanju družbe, seveda pa se dogaja, da so tudi zlorabljene, ali pretirane, vendar ima država vse mehanizme, da jih obvlada. V primeru migracij, ki jih predvideva deklaracija, pa bo šlo za popolnoma drugačne migrante in za migracije, ki jih bo zelo težko obvladovati.

Očitki, da smo nasprotniki deklaracije za jekleno zaprte države in da živimo v preteklosti so enostavno povedano, neumni. Prav tako, da strašimo ljudi. Res pa je, da je v času enopartijskega režima bila dovoljena le ena resnica in to tista, ki jo je podala oblast. Na žalost nekaterih, enopartijskega sistema ni več, ljudje smo pismeni, svet pa je globaliziran in sami si lahko preberemo in ustvarimo mnenje o določenih problemih. Prihodnost bo pokazala, kako nam bodo migracije spremenile življenje. Deklaracija je res le prvi korak, ki ne bo kratkoročno spremenil migrantskih tokov, ogromna težava pa je smer reševanja migrantske politike, ki jo je deklaracija začrtala. Na vso srečo so nekatere države zaznale vse pasti deklaracije in na njih je, da se začrtana pot zaustavi in obrne v pravo smer.

Boštjan Perne