Nekategorizirano

Boštjan Perne: Ilegalne migracije ne bodo prenehale, lahko pa se zaostrijo

Nova migrantska pot po Balkanu

Ne glede na bistveno manjši pretok migrantov proti Grčiji pa le ta ni popolnoma usahnil. V Turčiji je okoli 3,5 milijona beguncev večinoma iz Sirije in Iraka, Turčija pa je tudi stična točka za migrante, ki prihajajo iz Pakistana, Afganistana, Bangladeša in ostalih držav. V zadnjem času, ko je Libija močno omejila ilegalne prehode preko sredozemskega morja, preko Turčije poteka tudi migrantska pot iz severne Afrike, predvsem iz Alžirije in Maroka. Iz Turčije migranti ilegalno prehajajo v Grčijo, v veliki meri preko kopne meje in ne več izključno preko grških otokov. Stara migrantska balkanska pot, preko Bolgarije ali Makedonije v Srbijo in potem preko Hrvaške v Slovenijo je zaradi učinkovite kontrole na meji med Hrvaško in Srbijo postala težje prehodna, zato se je vzpostavila nova migrantska pot preko Albanije, črne Gore, BiH in potem preko Hrvaške do Slovenije. Potrebno pa je poudariti, da je število migrantov, ki iz Turčije krenejo proti centralni EU neprimerljivo manjše od tistega v letih 2015 in 2016. Na poti med Grčijo in BiH naj bi bilo tako od 45.000 do 60.000 migrantov, v času velikega migrantskega vala pa je bila ta številka okoli milijona. Tudi sicer razmere težko primerjamo, saj je struktura migrantov popolnoma drugačna, med migrantskim valom 2015 so proti EU krenili predvsem Sirci in Iračani, ki jih je pregnala vojna, danes pa govorimo v glavnem o ekonomskih migrantih, ki so na pot krenili zaradi različnih vzrokov, a ne zaradi vojne.

 

Slovenija je cilj vseh ilegalnih migrantov na balkanski poti zaradi vstopa v Šengensko območje. Trenutno Slovenija še vedno ne predstavlja, vsaj za veliko večino migrantov, končne destinacije, ampak le izhodišče za odhod proti zahodnejšim državam EU. Se pa te razmere lahko dokaj hitro spremenijo, saj, če bo v Sloveniji nastanjeno dovolj veliko število migrantov, bodo le-ti prispevali k prihodu njihovih družinskih članov, prijateljev, znancev, saj bodo z informacijami in znanjem o okolju, kjer živijo, pomagali novim prišlekom. Veliko težavo predstavlja tudi zloraba azilnega postopka, kar pa je posebno poglavje.

 

Hot-spot v BiH

Že od druge polovice leta 2017 je kazalo, da novo žarišče migrantske krize postaja BiH. V BiH so migranti prihajali tako iz Srbije, kot tudi iz Črne gore. Koliko migrantov je dejansko prišlo v BiH je nemogoče ugotoviti, ker se številni ne želijo registrirati zaradi bojazni, da bi bili enkrat v prihodnosti lahko iz EU vrnjeni nazaj v BiH, kot vstopno državo. Po uradnih podatkih je  v BiH nekaj maj kot 5000 migrantov, po neuradnih pa med 8 in 10.000. Številka se ves čas spreminja, saj migranti poskušajo nadaljevat pot proti centralni EU in številnim to tudi uspe, prihajajo pa novi. BiH na prihod migrantov ni bila pripravljena, zato so migranti bolj ali manj prepuščeni oskrbi nevladnih organizacij in prebivalstva. Potrebno je poudariti, da Bošnjaki z migranti simpatizirajo, saj se zavedajo, da so bili še pred kratkim oni v podobni situaciji. Je pa razumevanje bistveno manjše v Republiki srbski, saj tam migrante zavračajo, njihovo problematiko pa sprejemajo, kot pritisk Bošnjakov na srbsko entiteto. Tudi v hrvaškem delu BiH migranti niso posebej dobrodošli. Migranti v BiH poskušajo doseči BiH-Hrvaško mejo, zato se večje število nahaja na severu v bližini mesta Velika Kladuša. Neuradno govorijo o številu okoli 2000 migrantov, čeprav se tudi to število stalno spreminja.

 

Iz BiH poskušajo migranti prestopiti hrvaško mejo in čim hitreje doseči slovensko mejo. Zaradi pritiska Avstrije, Slovenije in Nemčije so hrvaški obmejni organi, od meseca aprila naprej, poostrili mejno kontrolo. Hrvaška si leta 2020 želi vstopiti v Schengen, zato sedaj poskuša dokazati, da zaščito svojih meja izvaja odgovorno in učinkovito. Nadzor Hrvaško-BiH meje je zahtevna naloga. Meja je dolga in poteka po zahtevnem terenu, zato je popoln nadzor meje nemogoč. Velik problem predstavljajo stare tihotapske poti. Na območju severne BiH so predvsem preko reke Une potekale ilegalne poti med vojno v BiH. Preko njih so prekupčevali z vsem, kar je BiH potrebovala. Šlo je za utečene in dobro organizirane tihotapske poti, ki so se ponovno aktivirale. Organiziran kriminal z ilegalnimi migranti je ponovno postal izredno dobičkonosen in je že primerljiv s trgovino z drogo. Nekateri strokovnjaki poudarjajo, da so se vzpostavile ilegale poti, ki migranta lahko prepeljejo npr. iz Afganistana, preko številnih držav, do končne destinacije v EU. Pri vsem tem poslu ogromno zaslužijo »lokalni« tihotapci, v našem primeru iz BiH, Hrvaške in Slovenije.

 

Tihotapci migrante iz severne BiH lahko prepeljejo do končne destinacije v EU, kar pa je drago, tako da jim migranti plačajo, v večini primerov, le za prehod hrvaške meje in jih izpustijo pred slovensko mejo. Nekaj časa je bilo to predvsem na območju Bele krajine, sedaj pa domala ob celotni meji, vključno z vzhodno in zahodno Slovenijo.

 

Premalo policistov na slovenski meji

Zaradi vsega povedanega se pritisk migrantov na našo mejo krepi. Glede na podatke, koliko migrantov je še na poti, lahko ocenimo, da se bo pritisk krepil še naprej. Slovenska policija svoje delo opravlja dobro, pri patruljiranju ji še vedno pomaga Slovenska vojska. Ključna problema pri nadzoru meje sta predvsem dva in sicer, da je število policistov ob meji premajhno in da bi potrebovali nove tehnične ovire. MNZ in policija ne povesta kakšna je popolnjenost policijskih obmejnih enot, kar je jasen znak, da jih je občutno premalo. Delo lahko opravljajo odlično, ampak če jih je premalo, ni ustrezne prisotnosti in meja ni ustrezno varovana. Policija sporoča, da bo vpoklicala dodatnih 400 rezervistov, če bo to potrebno. Podobno je s tehničnimi ovirami. Ministrica za notranje zadeve je navedla, da so ilegalni prehodi predvsem tam, kjer tehničnih ovir ni, zato bi bilo potrebno razmisliti o dodatni namestitvi.

 

Želel bi opozoriti, da je ustrezno število policistov, tehnike in tehničnih ovir na meji potrebno zagotoviti takoj. Trenutno je še čas, da se z neprodušnim zaprtjem meje migrantom pokaže, da ilegalno prehajanje meje v Slovenijo ni mogoče, oziroma je zelo težko. Je pa to prvi in najbolj transparenten varnostni ukrep. Z ustreznimi metodami policijskega dela je takoj potrebno začeti intenzivno preganjati tihotapce in tihotapske združbe, ki sodelujejo pri tihotapljenju migrantov. Policija ima določene rezultate tudi na tem področju, bi bilo pa potrebno aktivnosti nadgraditi in intenzivirati. Z obveščevalnim delom je potrebno takoj »pokriti« razmere v balkanskih državah. Slovenska oblast mora vsako minuto na mizi imeti ažurirane podatke, ki napovedujejo natančne trende migracij, število migrantov, tveganja povezana z njimi (nalezljive bolezni, odvisnosti, terorizem, kriminal), nacionalno, starostno in spolno sestavo migrantov in tako naprej. Skratka dela je ogromno.

 

Avstrijska politika je jasna

Sosedi Avstrijci so glede ilegalnih migracij jasno povedali, da bodo mejo »zaprli« če se jim bo to zdelo potrebno. Napoved varnostne vaje za 25.6.2018 na mejnem prehodu Šentilj in napoved delovanja posebne obmejne enota Puma, jasno kažejo, da Avstrijci mislijo resno. Slovensko – Avstrijsko sodelovanje je sicer dobro, ampak vsi ukrepi Avstrije, pa tudi politična sporočila jasno kažejo, da bo Avstrija ukrepala na lastno pest, če bi se ilegalni  prehodi meje v Slovenijo povečali.

 

Ilegalne migracije ne bodo prenehale, lahko pa se zaostrijo

Kakšni so trendi? Ilegalne migracije vsaj do začetka zima ne bodo upadle. Pritisk na mejo se bo stopnjeval, lepo vreme in nizke obmejne reke bo k temu le še pripomoglo. Dodatno lahko razmere močno zaostri napoved Italije, da bo začela množično deportirati migrante. V tem primeru lahko pričakujemo pritisk migrantov tudi iz Italije. Vprašanje je tudi, ali bo Turčija vztrajala pri sporazumu ali ne. Če bi Turčija odstopila od sporazuma z EU, se bo problem z migracijami še bistveno zaostril.

 

Slovenija mora na ilegalne migracije gledati realno in se z njimi spopasti odgovorno. Problem ni majhen, po drugi strani pa ni neobvladljiv. Ključno pri tem je, da zagotovi ustrezno delovanje celotnega varnostnega sistema in da tesno sodeluje tako s Hrvaško, kot z Avstrijo. Brez tesnega sodelovanja s sosedi je boj proti ilegalnim migracijam težko izvedljiv. Poskrbeti moramo, da ne postanemo migrantski »žep« in da Schengenska meja ostane na naši južni meji, ne pa, da se de facto prenese na našo severno mejo. Skratka vlado, v teh poletnih mesecih, čaka veliko odgovornega dela, ki ima lahko resne posledice za našo prihodnost.

Boštjan Perne

Foto: Škandal24.si

Mogoče vam bo všeč