Borila se bom proti mačehovskem odnosu države do vrhunskih športnikov

Adrijana Gomboc iz Rakičana pri Murski Soboti,  po poklicu slaščičarka, sicer pa mati samohranilka, je nadvse ponosna na svojega sina Adriana, ki je mesec dni nazaj postal evropski prvak v judu. Sama več kot dobro pozna pota in stranpota vrhunskega športa, ko se politika v soju žarometov prilizuje zmagovalcem, ni pa sposobna celovito urediti njihovega statusa. Boli jo mačehovski odnos države do vrhunskega športa, ki je največji, pa tudi najboljši promotor slovenske države. Tudi zato se je odločila za vstop v politiko, na listi Dobre države namreč v soboškem volilnem okraju kandidira za poslanko Državnega zbora.

Je vstop v parlament res edina možnost, da se uredi področje vrhunskega športa, smo jo vprašali.

Kot mater samohranilko me je skrbelo, pa tudi bolelo, ko sem skušala, tudi z odrekanji, stati ob strani svojemu sinu na njegovi poti do vrhunskega športnika, ko ni bilo od nikoder nikakršne podpore družbene podpore. Skozi to gredo številni starši in šele, ko njihov otrok doseže vrhunske rezultate na evropski ali svetovni ravni, se država zgane, politiki pa se na vrhunske športnike “lepijo” zaradi lastne promocije, čeprav za njihov uspeh niso prispevali absolutno nič. In v ttrenutku, ko je moj sin postal vrhunski športnik, pride žalostno spoznanje, da ta država nima sistema, ki bi urejeval status vrhunskih športnikov na način, kot ga imajo primerljive evropske države. Že res, da se vsi zavedaj(m)o, da so prav vrhunski športniki največji promotorji Slovenije, da je naša država prav zaradi njih bolj prepoznavna v svetu. Naj spomnim na Prevca, zlate košarkarje, rokometaše, odbojkarjev….do mojega sina Adriana.  Ne Cerar, ne Erjavec ali kdo drug se s čim takim ne morejo pohvaliti. 

Če vam na volilno nedeljo 3. junija uspe priti v parlament, kaj boste skušali sopremeniti na področju športne zakonodaje?

V vsakem primeru je potrebno zakonodajo na tem področju v celoti zgraditi na novo. Ker smo del zahodnoevropskega civilizacijskega prostora, in smo pravni nasledniki Avstroogrskega pravnega reda, sem mnenja, da je potrebno pogledati k sosedom Avstrijcem in uporabiti njihove zakonske  rešitve na tem področju. 

Področje športne zakonodaje pa ni edino, ki bi si zaslužilo manj državnega mačehovstva?

Kar nekaj jih je. Eden od teh je problem delavcev migrantov iz Pomurja, Štajerske in Koroške. Ta armada prinese domov na letni ravni kakih 400 milijonov evrov dohodka. Denar porabijo v domačem okolju. Tudi zaradi tega dejstva je v obmejnih regijah zagotovljenih osem do dvanajst tisoč delovnih mest v malem gospodarstvu, obrti, trgovini…vsi ti v veliki meri živijo tudi na račun denarja delavcev migrantov, DDV od tega pa si pobere država. Če ta armada delavcev migrantov, ki šteje nekaj deset tisoč, ne bi delala v Avstriji, bi bila doma in to na plečih države. Ministrica za delo, družino in  socialne zadeve bi samo za socialne transferje za te ljudi  potrebovala 103 milijone evrov. V vrtcih delavci migranti za svoje otroke plačujejo najvišje zneske. 

In kaj dela slovenska država z njimi: olajšave pri odmeri davka jim priznava stroške za malico in potne stroške, kar jim Avstrija ne priznava. Avstrija pa našemu delavcu migranto priznava 11 tisoč evrov neobdavčenega dohodka, naša država pa tega ne priznava. To je narobe svet; Slovenija priznava delavcu migrantu priznava nekaj, česar nima, jemlje pa mu tisto, kar ima. Zame je edina rešitev njihovega problema v spremembi konvencije o izogibanju dvopjnega obdavčevanja, kar bo potrebno doseči v dialogu s sosedi Avstrijci, da tisto, kar priznava država vira kot neobdavčljivi del (11.000 eur)  priznamo tudi mi. Konec koncev je Avstrija peto najbolj učinkovito gospodarstvo na svetu tudi zaradi stimulativne davčne poltike, ki delavcu priznava to, kar je pomembno za obnovitev njegovih delovnih sposobnosti. Mi pa našim delavcem, zaposlenim v Avstriji, jemljemo tisto, kar jim Avstrija priznava, kar pomeni, da jih izčrpavamo.  Posledično v  določenem trenutku  s svojo storilnostjo več ne bodo konkurenčni, kar pomeni, da se jih bo avstrijski delodajalec znebil.