Alojz Štuhec: Kmečke pokojnine so prava sramota te države
V 8. volilni enoti bo v ljutomerskem in radgonskem volilnem okraju na predčasnih parlamentarnih volitvah barve SLS zastopal Alojz Štuhec, diplomirani inženir agronomije in hortikulture, zaposlen kot kmetijski svetovalec, sicer pa aktiven tudi na družinski kmetiji,ki ima 300 letno tradicijo. Poročen, oče treh otrok, prostovoljni gasilec, aktiven v KGZS, občinski svetnik, občasno pa tudi nastopa na domačem gledališkem amaterskem odru. Skratka polno zaposlen.
Ob vseh obveznostih i n skrbeh, ki jih imate, ste se s kandidaturo za državnozborskega poslanca podali še v politične vode.
Kolikor vidim je vaš pogled uprt v prihodnost, v zagotavljanje življenjskih, delovnih in socialnih pogojev generacijam, ki prihajajo za nami. Za kaj se boste zavzemali kot državnozborski poslanec?
Za družini prijazno in varno okolje, za pošteno gospodarstvo in zadružništvo, za spoštovanje dela in njegovo razbremenitev, za primerno obravnavanje družinskih kmetij in predvsem za lokalne interese.
Je v programskih smernicah SLS tista vsebina, za katero menite, da bo Slovenijo pripeljala iz slepe ulice?
Slovenska ljudska stranka ima izjemen program, ki temelji na treh pomembnih vlogah politike. Prva je seveda varnost, ki je za nas Pomurce velikega pomena. Obkroženi smo namreč s tremi državami, ki niti ne skrivajo želja vplivati na naše delo in življenje. V kakršnih koli zaostrenih pogojih, kot so lahko gospodarska kriza, prehranska kriza ali tudi kakšna druga še večja, se nam lahko zelo hitro zgodi, da bodo ti vplivi sosedov odločilni za naše življenje. Zato je na tem področju potrebno sprejeti dolgoročne rešitve v zaščito našega ozemlja in državljanov.
Drugo je gospodarnost poslovanja, kjer je program stranke zelo jasen. Želimo pošteno gospodarstvo in sodobno zadružništvo na vseh področjih. Želimo davčno razbremeniti delo, da bo to obremenjeno, kot je na primer v Avstriji, in da ne bo potrebno našim ljudem, ki tam delajo, doplačevati toliko dohodnine. Želimo šolski sistem, ki bo usposobil mlade za gospodarsko kreativnost, da bodo z zadovoljstvom proizvajali dodano vrednost naših primarnih resursov.
Tretja zelo pomembna vloga politike pa je pravično obravnavanje lokalnega območja. Slovenija namreč z zelo veliko hitrostjo drvi proti državam, kjer je center moči izrazito razvit, in si lahko privošči vse, lokalno prebivalstvo pa je vedno bolj staro in ubogo. To kažejo tudi podatki, država namreč razpolaga z 92 odstotki vseh sredstev, ki jih v blagajno plačamo vsi državljani, le 8 odstotkov jih namenja lokalni skupnosti. To je potrebno obvezno spremeniti in bolj pošteno razdeliti sredstva. Izjemne vzore imamo v državah, kot sta Avstrija in Švica in še bi se jih dalo najti. Obvezno je potrebno regionalizirati državo, sredstva in pristojnosti enakomerno razdeliti med državo, regije in lokalno skupnost. S tem bomo veliko boljše gospodarili s sredstvi, ki jih plačujemo, in veliko manj bo korupcije.
V kolikšni meri bodo lokalne teme in problemi pokrajine, v kateri živite in ustvarjate, v ospredju poslanskih prizadevanj?
Pomurje je izjemen prostor, kjer se prebivalci premalo zavedamo bogastva, ki ga imamo. Seveda je za izkoriščanje le tega potrebno primerno razviti vse dele gospodarskih dejavnosti in jih med seboj povezati. Še najbolj razvito imamo primarno gospodarstvo, kjer gre za pridobivanje dobrin iz narave. Imamo zelo dobre pogoje za kmetijske dejavnosti, zelo lepo ohranjeno naravo, bogastvo podzemnih termalnih voda, bogastvo mineralne vode. Povsem slabša situacija je na področju sekundarnega gospodarstva, kjer gre za predelavo surovin v končne dobrine. Tukaj nam zelo manjkajo vlečni konji. Vsa naša predelovalna industrija je v velikih škripcih ali pa je že več sploh ni. V tem sektorju brez pomembne pomoči države in različnih skladov ne bo šlo. Kar primerno pa imamo razvit terciarni sektor, se pravi posredovanje dobrin končnim uporabnikom: trgovine, turizem, gostinstvo, storitveni sektor. Ampak se ta srečuje s premalo ponudbe končnih dobrin iz našega lokalnega sekundarnega sektorja, kar posledično povzroča tudi slabo izbiro za potrošnika in v potrošniku ne vzpodbudi želje po lokalnih proizvodih. Največ bomo seveda tu morali narediti sami Pomurci, s sodelovanjem in skupnim nastopom ter velikimi prizadevanji, da se to uredi. Sekundarni sektor so nam z veseljem odpeljali drugi, saj v njem ustvarjajo lepo dodano vrednost, siromašijo pa naš prostor, iz katerega odpeljejo naše najkakovostnejše primarne dobrine po zelo nizkih cenah. Je pa turizem naš največji potencial.
Kaj bi veljalo spremeniti, da Pomurje postane konkurenčnejše razvitemu zahodnemu delu Slovenije?
Predvsem več sredstev, katere sedaj razporeja država, dati v upravljanje nižje regionalno in lokalno. Tako bomo lažje sami določili svoje prioritete ki jih imamo v Pomurju. Predvsem pa odpraviti tisoče neumnosti, katere nam sedaj že zavirajo razvoj gospodarstva. Tu mislim predvsem na birokracijo in neživljenjske predpise. Seveda pa je ena glavnih nalog, da je potrebno narediti red na vseh področjih, v prvi vrsti na plačilni disciplini, prekiniti iz državnih bank posojati denar po prijateljskih linijah v projekte, ki so neekonomični in namenjeni samo kraji našega skupnega denarja.
Področje kmetijstva bo vsekakor rdeča nit vašega delovanja. Glede na sedanje zakonske ureditve, kaj bi veljalo popraviti, odpraviti, spremeniti?
Tukaj je program stranke tudi zelo jasen in se popolnoma zavzemam za njega. Temelj slovenskega kmetijstva morajo postati družinske kmetije, ki jih je potrebno birokratsko razbremeniti, da se bodo lahko ukvarjale s proizvodnjo. Jih vzpodbujati k povezovanju, kjer pride v poštev naš zadružni sistem, ki mora predstavljati dobro prakso poštenega gospodarstva. Veliko je potrebno narediti na področju samooskrbe in lokalne oskrbe s hrano, kjer je potrebno zelo strogo preverjati kakovost in izvor, saj Slovenija postaja uvoznica hrane zelo slabe kakovosti, tudi takšne, ki je pridelana pod veliko nižjimi standardi, kot jih imamo pri nas. Potem pa je še tu obdavčevanje, ki je s nestrokovno pripravljenimi poskusi sedanjega ministra (knjigovodstvo na kmetijah, obdavčevanje prejetih investicijskih in drugih sredstev, poskusi obdavčitve lastnine se pravi kmetijskih in gozdnih zemljišč) delala veliko škodo kmetijstvu. Dohodki v slovenskem kmetijstvu napram dohodkom ostalih zaposlenih v ostalih gospodarskih panogah so po podatkih Evropske komisije petkrat nižji, zato kakršne koli dodatne obdavčitve sploh ne pridejo v poštev, saj bo to pomenilo konec za marsikatero delovno mesto na kmetijah.
Vprašanje kmečkih pokojnin, prekomerna birokratizacija, davčne blagajne…kje se lotiti bika za roge?
Kmečke pokojnine so prava sramota te države. Tu se zelo jasno vidi kako je pri nas razvrednoten tisti, ki je v življenju kaj delal napram tistemu ki se mu ni ljubilo. Vsi ti ljudje danes živijo veliko pod pragom revščine ob velikem odrekanju in na plečih svojega premoženja ter svojih potomcev. Tu je nujna sistemska rešitev, kako pomagati tem ljudem. Drugi je birokratizacija, ta je mogoče primerna za kakšna velika kmetijska gospodarstva, katera si lahko za ta namen zaposlijo kader. Za majhne kmetije, ki so v večini v Sloveniji, pa je to preveč. Kot kmetijski svetovalec se s tem dnevno srečujem, ko kmetje, predvsem starejši, ki so prav tako v večini, niso zmožni izpolnjevati teh zahtev. Za slovenske kmetije bi se to moralo urediti bolj na ravni inštitucij, če na primer da usposobljen trgovec v trgovini pisni nasvet za uporabo fitofarmacevtskega sredstva in preračuna njegovo porabo na dejanske površine, zakaj še potem kmet to mora prepisati v tri obrazce. Davčne blagajne same po sebi niso takšen problem, vendar je potrebno bolj jasno opredeliti, kje so obvezne in kje niso in predvsem pri kakšnih obsegih proizvodnje. Marsikatero kmetijo to odvrača od tega, da bi se začela ukvarjati s proizvodnjami z večjo dodano vrednostjo.
Kaj vam na srečanjih vaši potencialni volivci polagajo na dušo?
Da naj bom zagovornik ljudi, okolja, slovenske zemlje in družinskih vrednot, ter, da me naj ne zapusti zdrava kmečka pamet.
Slovenija do 3.6. in Slovenija po 3.6.2018?
Slovenije do 3.6. je postala centralizirana država, država za ozki krog ljudi, z vedno večjimi razlikami med Ljubljano in ostalim delom. Predvsem pa je postala velik poligon lažnih politikov, kjer ni več slika popolnoma jasna za kaj se kdo zavzema. Politiki z močno kapitalistično podporo se zavzemajo za delavce, eni se zavzemajo za demokracijo pa se družijo z ne demokrati, drugi govorijo, da želijo sodobno državo po zahodnjaških načelih, pa nas z dejanji dejansko vlečejo od tega in še bi lahko našteval.
Po 3.6 je priložnost za Slovenijo, da skrene iz krive poti na pravo, da jo bodo volili ljudje, ki to kar zagovarjajo dejansko živijo.
SLS je v preteklem mandatu ostala pred vrati DZ. Bo tokrat drugače?
Slovenska ljudska stranka je stranka z najdaljšo tradicijo v Sloveniji. Letos praznuje trideset let. Je prenovljena z novimi ljudmi, z novo energijo z novimi pristopi. Predsednik stranke mag. Marko Zidanšek je zelo sposoben človek, ki je stranki dal finančno in organizacijsko trdnost. Gradi na poštenem odnosu in upošteva vse od najnižjega do najvišjega. Mogoče ni najboljši nastopač, ampak prazni klasi štrlijo v zrak, polni se navadno priklanjajo. Upam, da bodo to ljudje na volitvah prepoznali.
Boris Cipot