Alenka Jeraj: Zaradi škodljivih ravnanj Milojke Kolar Celarc nam zdravstveni sistem razpada pred očmi

Na današnji novinarski konferenci je državnozborska poslanka SDS Alenka Jeraj predstavila zahtevo za oceno ustavnosti Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki sta jo pripravili poslanska skupina SDS in NSi. 

»Državni zbor je 19.9.2017 sprejel zakon o zdravstveni dejavnosti, ki je nato stopil v veljavo 17.12.2017. V postopku sprejemanja so Zdravniška zbornica in tudi drugi zainteresirani opozarjali na njegovo neskladje s slovensko ustavo in evropskim pravnim redom. Na ta neskladja je opozorila tudi Zakonodajno pravna služba (ZPS) Državnega zbora,« je povedala Jerajeva in nadaljevala: Kljub nasprotovanju stroke, opozicije, negativnemu mnenju ZPS, je bil škodljivi zakon za zdravstveno dejavnost sprejet. Po uveljavitvi je bila sprožena referendumska pobuda, ki pa ni uspela, ker to zahteva dobro organizacijo, poleg tega pa je težko razložiti na kratko, za kakšne neumnosti in nelogičnosti gre v zakonu.« 

V SDS smo po besedah poslanke vedeli, da se z ministrico Milojko Kolar Celarc zakona ne bo dalo popraviti, in to kljub nasprotovanju stroke in izvajalcev, ki so ključni za to, da sistem deluje, saj je vztrajala pri slabih rešitvah. »Zaradi njenega škodljivega dela smo proti njej tudi dvakrat vložili interpelacijo, ki pa zaradi podpore takratnega predsednika vlade Mira Cerarja in njegove koalicije ni uspela,« je povedala poslanka in dodala,, da je škoda velika. »S posledicami se dnevno srečujemo: učinki zakona slabijo in rušijo kolikor toliko delujoč sistem. Priče smo odpovedi zdravnikom, dodatnim težavam pri zaposlovanju zdravnikov, vračanju koncesij in odhodom zdravnikov in zasebnikov v tujino,« je poudarila poslanka. 

»Ko smo dobili novo vlado, smo o zakonu povprašali ministra Fakina in pričakovali popravke najbolj škodljivih določil.  V kratkem obdobju, ko je bil minister, se ni zgodilo nič. Aktualni minister Šabeder nam je pred časom predstavil načrt aktivnosti ministrstva in tudi v tem načrtu ni predvidenih kakršnihkoli sprememb ter popravkov zakona o zdravstveni dejavnosti, zato smo se v SDS skupaj z NSi odločili za zahtevo za ustavno presojo, saj menimo, da so določila zakona v nasprotju s slovensko ustavo, zakonodajo in zakonodajo EU,« je povedala poslanka. 

Opozorila je, da je tako zahteva za ustavno presojo zahtevno besedilo, v njem je opozorjeno na več anomalij v zakonu. »V času sprejema zakona je bilo več predlogov, da  se zakon napiše praktično na novo, a je ta predlog naletel na gluha ušesa. Tako imamo zakon, ki slabi sistem in je povzročil veliko težav,« je povedala Jerajeva in naštela: »Zakon poslabšuje dostopnost storitev za bolnike. Spremembe zakonodaje so zdravstvo še bolj zbirokratizirale in ker ni organizacijskih sprememb v delovanju zdravstva, ker ni vključevanja vseh deležnikov in izvajalcev, se čakalne dobe še naprej podaljšujejo.« Poslanka je opozorila, da je zakon kriv za slabšanje stanja v primarnem zdravstvu, saj omejuje mlade zdravnike specialiste, ki kljub pridobitvi zdravniške licence ne morejo odpreti zasebnih praks. »Namreč zakon je določil, da morajo po zaključku specializacije imeti vsaj tri leta delovnih izkušenj na primarni ravni in 5 let na sekundarni ali terciarni javni. Ob pomanjkanju zdravnikov je to neresna zahteva, s katero se še podaljšuje čas, ko lahko zdravnik začne z delom,« je povedala Jerajeva in nadaljevala, da se zaradi kaznovalne politike zdravniki ne odločajo za specializacijo iz družinske medicine, kjer je manko zdravnikov največji. »V še bolj neenak položaj postavlja koncesionarje nasproti javnim zavodom. Tu ponovno vidimo nastrojenost proti zasebnikom, čeprav po evropski zakonodaji za opredelitev narave določene dejavnosti ni pomembna narava izvajalca dejavnosti pač pa način, na katerega se dejavnost izvaja. Tu naletimo na večno dilemo levih vlad, ki koncesionarje ne jemljejo kot del javne mreže ter dilemo med gospodarsko in negospodarsko dejavnostjo,« je povedala poslanka. Dodala je, da je stališče EU, da kadar se te storitve opravljajo proti plačilu, se šteje, da se opravlja gospodarsko dejavnost, ministrica Kolarjeva pa je izumila nov izraz, da se javna služba izvaja kot »negospodarska storitev splošnega pomena.« »To ni določeno z nobenim zakonom in slovenski pravni red tega pojma ne pozna,« je izpostavila Jerajeva. »Koncesije se z omejevanjem na določeno dobo ukinjajo. Nove koncesije se od ministrovanja Milojke Kolar Celarc sploh ne razpisuje, čeprav bi tam, kjer ni dovolj zdravnikov, bilo dobro razpisati koncesije. Tak sistem predstavlja težave tudi za javne zavode, saj jim manjkajo pediatri, ortodonti in mnogi drugi,« je povedala poslanka in opozorila, da je s tem zakonom »povsem zatrta zasebna pobuda.« 

»Takih anomalij je v zakonu še več, in kot sem rekla, so nanjo opozorili tako Zdravniška zbornica Slovenije, strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov, mladi zdravniki in mnogi drugi,« je povedala Jerajeva. Spomnila je tudi, da si je ministrstvo za zdravje z omenjenim zakonom naložilo tudi veliko obveznosti, ki jih ni  izpolnilo in še bolj otežkoča delovanje sistema. 
»Ni pogojev glede proste opreme, ni seznamov za mnoge predpise, ki bi morali biti sprejeti, pa sploh ni določeno, kdo jih bo pripravil in v kakšnem roku. Zakon vsebuje tudi druge ustavno sporne omejitve izvajalcev zdravstvene dejavnosti, ki nasprotuje javnemu interesu po zagotavljanju  kakovostnih in dostopnih storitev tudi kar zadeva opravljanje in javno financiranje zdravstvene dejavnosti,« je še naštela poslanka. »Po našem mnenju so za delovanje sistema enako pomembni javni zavodi kot tudi koncesionarji,« je izpostavila poslanka in dodala, da nas sprememba zakona vrača v socializem, ki je povsod po svetu propadel. »Leve vlade imajo pa tako ali tako na vseh področjih težave s koncesionarji,« je povedala Jerajeva. 

»Če želimo stabilen in delujoč zdravstveni sistem, je treba zagotoviti, da ustavno sodišče opravi presojo vseh ustavno spornih določb hkrati, ne pa posamično kot bodo posamezni vlagatelji uspeli izkazati pravni interes za izpodbijanje  konkretnih določb,« je poudarila Jerajeva in opozorila, da je na upravno sodišče v povezavi z omenjenim zakonom že bilo vloženih 500 tožb s strani zainteresiranih posameznikov. »Tudi upravno sodišče je že opozorilo na neustavnost in podalo predlog v presojo, ali je takšna ureditev, kot je primer skrajšanja že podeljenih koncesij iz nedoločenega časa na obdobje 15 let skladna z Ustavo RS,« je povedala Jerajeva. 

Po njenem prepričanju bo ustavno sodišče ugotovilo neustavnost spornega zakona in zakonodajalcu naložilo, da se anomalije odpravi. »Medtem pa nam pred očmi razpada zdravstveni sistem in samo upamo lahko da bo nekoč za te slabe odločitve tudi kdo odgovarjal,« je zaključila poslanka.