Nekategorizirano

3. mednarodna konferenca o krožnem gospodarstvu – Circular Change

Kostanjevica na Krki in Maribor sta bila v četrtek, 10. in v petek, 11. maja gostitelja 3. mednarodne Konference o krožnem gospodarstvu – Circular Changebo.  Krožno gospodarstvo,  kot nov ekonomski model v Evropi,  vse bolj pridobiva na pomenu, Slovenija pa tudi že odločno vodi krožno preobrazbo.

Četrtkovo dogajanje je potekalo v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki, v ospredju paje bil  odnos med krožnim gospodarstvom in tako imenovanim biogospodarstvom. “Ugotavljamo namreč, da lahko le v prepletu teh vidikov iščemo inovativne rešitve, s katerimi nam bo kot družbi uspelo preživeti,” je pojasnila Ladeja Godina Košir, ustanoviteljica in direktorica platforme Circular Change, ki je dogodek pripravlila v sodelovanju z vlado in drugimi partnerji

V razpravah in na spremljajoči razstavi so predstavili primere dobrih praks krožnega gospodarjenja. Fokus je bil  med drugim na pomenu inoviranja kot ključa do oblikovanja rešitev za krožni prehod ter na izkoriščanju odpadnih snovi za surovine in vire.

Program prvega dne je bil pripravljen v tesnem sodelovanju z evropskim poslancem Francem Bogovičem (SLS/EPP) in Evropskim parlamentom, v Kostanjevici pa bodo kar trije predstavniki slednjega. Zaznamovan bo s slovensko-nizozemskimi odnosi, saj sta se državi na ravni predsednikov vlad povezali v postopku prehoda v krožno gospodarstvo.

V petek se je dogajanje preselilo v Lutkovno gledališče Maribor. Program je bil pripravljen v sodelovanju z mariborsko občino, udeleženci konference so si že zjutraj ogledali tamkajšnji center za predelavo odpadkov, ki velja za največjega tovrstnega v Evropi.

V nadaljevanju so govorili o nacionalnih kažipotih za prehod v krožno gospodarstvo, o tem, kako ti na nacionalnih ravneh nastajajo in kako se implementirajo. Obravnavali so tudi tematike, kot so pametna mesta in vasi, merjenje krožnosti, krožni materiali, delitvene platforme, blockchain tehnologije, krožna kultura in krožno sodelovanje.

Zbrane sta med drugim nagovorila predsednik vlade, ki opravlja tekoče posle, Miro Cerar in državni sekretar v njegovem kabinetu Tadej Slapnik. Med udeleženci bodo tudi nizozemski veleposlanik Bart Twaalfhoven, podpredsednik uprave skupine Synthos Tomasz Piec, izvršni direktor Fundacije Ellen MacArthur in nekdanji evropski komisar Janez Potočnik.

Premierno je bil predstaviljen slovenski kažipot za prehod v krožno gospodarstvo, ki ga je pripravilo Partnerstvo za zeleno gospodarstvo Slovenije. “Gre za dokument s prednostnimi področji, ki smo jih opredelili na regionalnih posvetih. Na konferenci smo prvič govorili o tem, kako od tu naprej, kakšne akcijske načrte še lahko oblikujemo. Prednostna področja so štiri: prehrambeni sistem, gozdne verige, predelovalna dejavnost in mobilnost,” je povedala Godina Koširjeva in pojasnila, da ima Slovenija na teh področjih velik potencial.

Kot je še dodala, želijo s konferenco dodatno izpostaviti prehod v krožno gospodarstvo kot predpogoj za preživetje družbe: “Ta prehod, ko nehamo ravnati linearno ter ne jemljemo, porabimo in zavržemo, temveč vrednost ohranjamo čim dlje, je nujen za preživetje civilizacije. Seveda je zelo pomembna tudi ekološka komponenta, a je gospodarstvo tisto, ki se mora spremeniti.”

Mednarodno konferenco o krožnem gospodarstvu je spremljala posebna umetniška razstava, ki je potekala v Kostanjevici na Krki v Galeriji Božidar Jakac. V partnerstvu z nizozemsko organizacijo Landart Diessen se je predstavilo skupno deset umetnikov iz Slovenije in Nizozemske, ki so kot spremljevalni dogodek konference v park lesenih skulptur Forma viva začasno umestili svoje »landart« postavitve iz materialov naravnega izvora in v kombinaciji z uporabo bioloških, predelanih ter trajnostnih materialov, v okviru modne predstave pa bo predstavljena tudi najnovejša kolekcija modnih oblačil, ki v celoti temelji na krožni filozofiji, slovenske oblikovalke Matee Benedett.

Mogoče vam bo všeč