3.FANFEST-DOMIŠLJIJA BREZ MEJA

Fanfest v svoji tretji izdaji

Celjsko literarno društvo je v soboto in nedeljo, 21. in 22. septembra izvedlo tretji Fanfest, mednarodni slovenski festival fantazijske književnosti. Glavni gost festivala, ki od letos postaja stalni, je bil ugledni srbski pisatelj, teoretik in pedagog prof. dr. Zoran Živković. Gostje so bili še Barbara Jelen, Maja Mlakar, Aljoša Toplak, Andraž Benedik, Andrej Ivanuša, Domen Mohorič, Ivan Šokić, dr. Marko Vitas in Tihomir Jovanović Tika. Teden dni kasneje je sledil še Postfanfestum in z gostjo češko pisateljico Ivano Myškovo.

Festival se je začel v butični Knjigarni in antikvariatu Antika, kjer so se predstavile letošnje novosti na področju fantazijske književnosti. Nekako smo soglasni, da z besedo fantazijska književnost označimo celotno področje fikcije. Tihomir Jovanović Tika, gost iz Srbije, urednik Regie Fantastice, pomembne regionalne zbirke fantazijske književnosti, je predstavil četrto izdajo, posvečeno Arthurju C. Doylu. Malce je osvetil tudi začetke antologij in najavil temo naslednje zbirke. Regia Fantastica je pomembna tudi za Slovenijo, saj so v njen izbor prišla tudi slovenska avtorja (Andrej Ivanuša in Bojan Ekselenski).

Bojan Ekselenski je v nadaljevanju predstavil zadnji dve številki edine slovenske revije za fantazijsko književnost – Supernovo. Predstavil je tudi festivalsko zbirko Ulrik II Celjski je preživel, saj se s tem poskuša z razvojem fantazije, ki temelji na zgodovini Celja.

Ob revijah je bila predstavljene nagrade supernova, ki jo podeljujejo KUD Police Dubove iz Brezovice pri Ljubljani, Društvo za promocijo znanosti in fantastike Meteorita iz Jesenic in celjsko literarno društvo.

Predstavitev letošnjih knjižnih novosti slovenskih avtorjev je bila žal precej kratka, kajti vsa tovrstna dela nastanejo izključno kot samozaložniški projekti ali jih pripravi kakšna majhna založba. Tako smo lahko spoznali samo Ptujsko trilogijo Mihe Remca, To se lahko zgodi tudi vam in Usode na kredit od Bojana Ekselenskega in Dvigalo od Erika Sancina, slovenskega pisatelja iz Trsta.

Ivan Šokić je za konec prvega dela predstavil edini resni portal za fantazijo, znanstvena-fantastika.si in predstavil možnosti sodelovanja. Portal daje pomemben poudarek slovenskemu ustvarjanju – izdelkom in dogodkom ter omogoča objave.

Drugi del je bil namenjen osrednji prireditvi, namenjeni širši publiki. Ob 19.30 se je v Celjski kulturnici, hramu celjske ljubiteljske kulture začel osrednji program. Novost prireditve je bila otvoritev razstave ilustracij Daliborja Borija Zupančiča Skice za psevdohibridne portrete. Razstava je na ogled v Celjski kulturnici do 3. oktobra.

Dalibor Župančič ob otvoritvi razstave njegovih ilustracij Skice za psevdohibridne portrete

Slavnostni govornik na prireditvi je bil predsednik Državnega zbora RS mag. Dejan Židan. V svojem govoru se je dotaknil rasti proračuna za kulturo, pomena razvoja kulture, saj je po njegovem mnenju kultura temelj naroda.

Prireditve sta se udeležila tudi vodja Kabineta predsednik Državnega zbora ga. Darja Kapš, predsednik ZKD Celje, g. Živko Beškovnik, ki je v pozdrav festivalu povedal nekaj besed.

Program je bil sestavljen iz več delov. Najprej se je Bojan Ekselenski pogovarjal s prof. dr. Zoranom Živkovićem o njegovih akademskih začetkih in zatem sta načela vprašanje sodobne fantazijske književnosti. Profesor Živković je predstavil tudi svoje zadnje teoretično delo, ki je izšlo pri prestižni akademski založbi Springer – The Clay writer – Shaping in creative writing. Profesor je z nami podelil anekdoto o tem, kako je delal selekcijo med študenti. Predstavili smo tudi dokumentarne filme po njegovih teoretičnih delih – Zvezdni ekran (Zvedani ekran) in Stoletje znanstveno fantastičnega filma (Vek SF filma).

Sledil je ogled dveh kratkih filmov, posnetih po zgodbah profesorja Živkovića.

Za zaključek programa so profesor Živković, Tihomir Jovanović Tika, Andrej Ivanuša in Aljoša Toplak sodelovali v panelni razpravi Poti in stranpoti fantazijske književnosti. Debato je moderiral Bojan Ekselenski.

Panelna razprava Poti in stranpoti fantazijske književnosti – moderator: Bojan Ekselenski; razpravljalci: dr.Zoran Živkovič in Tihomir Jovanović-Tika (oba Srbija), Andrej Ivanuša in Aljoša Toplak (oba Slovenija).

Sodobna fantazija je precej drugačna od trendov, ki so vladali v 20. stoletju, ki sta mu po mnenju profesorja Živkovića vladala znanstvena fantastika in magični realizem. Znanstvena fantastika je v opus literature prispevala dve pomembni vsebini – prvi stik in manipulacije s časom. Nekaj besed so spregovorili tudi o ženskah in ugotovili, da jih je med znanimi imeni precej malo.

Sodobna fantazija je od vseh vrst književnosti najbolj globalizirana in angloameriška založniška industrija izvaja pravi kulturni kolonializem, saj na svoj trg ne spušča prevodov iz drugih jezikov, a na različne načine obvladuje fantazijsko književnost. Slovenske založbe, ne glede na recenzije in branost, vztrajno ignorira slovenske avtorje in daje prednost uvoženemu. Prišli smo tako daleč, da se z denarjem davkoplačevalcev aktivno promovira tuja fantazijska književnost, a naša domača ima večkrat na sporedu tek čez polena pod noge. Na angloameriškem področju v prid tamkajšnjim avtorjem fantazije deluje obširna marketinška mašinerija, ki na različne načine dosega obvladovanje območij tudi majhnih trgov, kot je slovenski trg, a domače založništvo propada. Fantazijska književnost v Sloveniji je v rokah amaterjev, ki si svoj kruh služijo drugje in večino dela postorijo z lastnimi sredstvi. Celje je ena redkih, če ne edina občina v Sloveniji, ki omogoča kandidiranjem na občinskem razpisu tudi samozaložnikom.

V nedeljo, 22. septembra je bila v Celjski kulturnici delavnica Kako zaključiti (fantazijsko) zgodbo. Delavnico je vodil profesor Živković, ki je bil dolga leta profesor kreativnega pisanja na Filološki fakulteti Univerze Beograd.

Skupinska slika udeležencev

Letos je bila na sporedu še novost, Post fanfestum, dogodek, ki se je odvil 28. septembra v Celjski kulturnici. Celjsko literarno društvo je ob sodelovanju KUD Police Dubove v okviru evropskega programa Ustvarjalna Evropa gostilo znano češko pisateljico Ivano Myškovo.

Na literarnem večeru sta sodelovali še prevajalki Tatjana Jamnik in Jana Šnytova. Ivana je predstavila prevod zbirke kratkih zgodb Bele živali so zelo pogosto gluhe. Glasbeno popestritev je prispeval Matej Krajnc.

Festival je edini te vrste v Sloveniji in v svoji tretji izdaji je tudi vsebinsko dozorel. Celjsko literarno društvo je s tem mednarodnim festivalom, Supernovo in portalom znanstvena-fantastika.si najpomembnejše literarno društvo na področju slovenske fantazijske književnosti.

Zapisal: Bojan Ekselenski