izobraževanjeKulturamednarodni danSlovenijaŠport

29. april je mednarodni dan plesa (ne pozabimo na gibanje)

Pobudo je podal slovenski plesni baletni plesalec, koreograf, umetniški vodja in režiser dr. Henrik Neubauer, ki je leta 1982 podal predlog, da 29. april postane svetovni dan plesa. Mednarodni plesni komite, ki deluje v okviru Mednarodnega gledališkega inštituta pri Unescu, je v spomin na francoskega baletnega reformatorja Jeana Georgesa Noverra, ki se je rodil 29. aprila 1727, proglasil za svetovni dan plesa.

Vsako leto mednarodni gledališki inštitut pri Unescu povabi slavno plesno ime, da napiše tudi poslanico ob tej priložnosti.

Fotografija 1: Mojca Kasjak – med poučevanjem (foto: Ksenija Mikor)

Egiptovska plesalka, koreografinja in plesna pedagoginja Karima Mansur, ki meni, da je ples “prostor, ki človeku omogoča, da se poveže s svojo resnico”, je leta 2019 napisala svetovno poslanico, ki pravi, da je PLES “kraj, kjer se srečuje človeštvo”. Spomnila je, da je ples, ki izhaja iz giba, že od začetkov človeštva mogočen način izražanja in praznovanja: “Gib je naš skupni jezik. Gib je univerzalna govorica, ki pripada vsem.” Po njenih besedah šele, ko “prisluhnemo bitju svojega srca, lahko zaplešemo ples življenja”.

Glavno vprašanje plesa danes je njegov namen ter da vsak dan predstavlja nov izziv, s katerim se je treba spopasti. Živimo v času, ko je gibanje in druženje omejeno. Zato je toliko bolj pomembno, da s plesom spomnimo svet, da človeštvo še vedno obstaja. Da PLES JE in BO.

»Ples je svoboda in z našo najdeno svobodo moramo ujetosti, s katerimi se soočajo na različnih koncih sveta, osvoboditi tudi druge. Ples ni političen, a postane političen, ker je stkan iz človeških stikov in se odziva na okoliščine v poskusu, da človeku povrne dostojanstvo,« je zapisal ob lanski poslanici plesalec, igralec, koreograf in plesni učitelj Gregory Vuyani Maqoma iz južne Afrike.

Letošnjo poslanico sporoča plesalec stuttgartskega baleta Friedemann Vogel: “Vse se začne z gibanjem – nagonom, ki ga imamo vsi – in ples je gibanje, oplemeniteno za sporazumevanje. Čeprav je brezhibna tehnika pomembna in prepričljiva, je nazadnje bistveno tisto, kar plesalec izraža v okviru gibanja. Kot plesalci smo nenehno v gibanju in skušamo ustvariti te nepozabne trenutke. Vsak plesalec si ne glede na plesno zvrst prizadeva doseči to. Ko torej naenkrat ne smemo več nastopati, ko so gledališča zaprta in festivali odpovedani, se naši svetovi ustavijo. Ni fizičnega stika. Ni predstav. Ni občinstva. Plesna skupnost še nikoli v novejši zgodovini ni bila tako kolektivno izzvana, da ostane motivirana in najde svoj razlog, da obstaja. A prav takrat, ko nam je odvzeto nekaj dragocenega, resnično cenimo, kako pomembno je tisto, kar počnemo, in koliko ples pomeni družbi na splošno. Plesalce pogosto častijo zaradi njihovih fizičnih zmožnosti, dejansko pa nas še bolj krepi naša duševna moč. Verjamem, da nam bo ta edinstvena kombinacija telesne in psihološke spretnosti pomagala premagati vse in se spet postaviti na noge, da bomo še naprej plesali in še naprej navdihovali.”

Fotografija 2: Mojca Kasjak – Triptih za Tomaža Benka (fotografija Saša Hozjak)

Človek je socialno bitje, ki potrebuje bližino in izraznost.

»Ples je skrivnostni jezik duše,« je rekla legenda sodobnega plesa Martha Graham.

 

Fotografija  3: Martha Graham (pinterest.si)

V obdobju, kjer  plesni prostori samevajo, kjer ni bilo dovoljeno se plesno izražati, je toliko bolj pomembno, da najdemo intimni varen prostor, kjer se lahko izplešemo. Plesoče telo je pretočno telo. Takšno telo je veliko bolj ustvarjalno, komunikativno, sproščeno, produktivno in odprto. Ker je čas samoizolacije doprinesel veliko več sedenja pred računalniki, je sedeče telo velika past in ujetost digitalizacije. Ko telo nima dovolj gibanja, se začnejo pojavljati bolečine v telesu, slabša se duševno stanje in počutje.

Zato je toliko bolj pomembno, da se gibamo. Ples krepi telo in duha. Jedro moči se skriva resnično v vsakemu izmed nas, le prepoznati ga moramo in si dovoliti IZRAZITI SE. To je vodilna inspiracija za tovrsten proces, hkrati pa nam telo vsakič znova potrdi, da je utelešenost in čutenje tisti del integracije, po kateri tako hrepenimo. Začutimo se, da bomo lažje komunicirali sami s seboj in z drugimi.

Ko plešem, se prepuščam. Zaobjame me. Predam se mu. Brez misli, brez pričakovanj. V domišljiji ali v resnici. Plešem… pleševa … plešemo.

Vse to je ples. Ples znotraj nas samih. Ples naših globin. In ni lepšega kot potopiti se v svoje globine ter poiskati zvezde, lepše kot tiste na nebu.

avtorica članka je Mojca Kasjak

 

Mojca Kasjak  – plesalka, koreografinja, plesna pedagoginja, izvršna producentka umetniška in programska vodja festivala Platforme sodobnega plesa, vodja projekta P.A.K.T. – Poslovne Art Kreativne Terapije. Po formalni izobrazbi je profesorica geografije in sociologije, po poklicu pa samostojna ustvarjalka na področju kulture. Kot štipendistka Ministrstva za kulturo je opravila specializacijo na London Contemporary Dance School v Veliki Britaniji, kjer je pridobila mednarodni certifikat za koreografijo in ples. Je avtorica mnogih avtorskih projektov in plesnih predstav ter dobitnica posameznih nagrad. Leta 2017 je ustanovila Zavod za sodobno plesno umetnost, kreativnost in umetnost bivanja MOJA KREACIJA, Maribor (https://www.facebook.com/MOJa-KreacijA-105812261028623).

foto: David Orešič

Njeno ustvarjalno, pedagoško in producentsko delo je tesno povezano z mladimi, s katerimi je ustvarila več otroških in mladinskih plesnih predstav. Sodelovala je tudi pri oblikovanju programa nacionalnih smernic za kulturno-umetnostno vzgojo v vzgoji in izobraževanju pri Zavodu RS za šolstvo, v strokovni komisiji pri projektu Institucionalizacija sodobnega plesa na Ministrstvu za kulturo in pri ustanovitvi Centra sodobnih plesnih umetnosti. Trenutno opravlja magistrski študij Pomoč z umetnostjo na Univerzi v Ljubljani. Letos je tudi državna selektorica pri Javnem skladu za kulturne dejavnosti (JSKD).

You may also like